STA novice / Leta 2021 za programe socialne zaščite nekaj več kot 13 milijard evrov

Slovenija je leta 2021 za socialno zaščito namenila četrtino bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito se je njihov delež v BDP znižal, predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP, izhaja iz podatkov Statističnega urada RS (Surs).

Največ sredstev BDP je bilo namenjenih področju starosti, in sicer 9,5 odstotka. Sledila so področja bolezen in zdravstveno varstvo (8,3 odstotka BDP), družina in otroci (1,9 odstotka BDP) in brezposelnost (1,7 odstotka BDP).

Dobri dve tretjini vseh virov financiranja programov socialne zaščite so sicer predstavljali socialni prispevki. Največji del teh prispevkov so bili prispevki zavarovancev, in sicer so dosegli 5,2 milijarde evrov oziroma 39,6 odstotka vseh virov financiranja. Delež prispevkov delodajalcev je znašal 26,7 odstotka oziroma 3,5 milijarde evrov. Prispevki države so znašali nekaj manj kot 4,1 milijarde evrov.

Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starosti, in sicer 38,6 odstotka vseh izdatkov oziroma nekaj manj kot pet milijard evrov. Sledila so področja bolezen in zdravstveno varstvo (nekaj več kot 4,3 milijarde evrov ali tretjina vseh sredstev za socialne prejemke), družina in otroci (973 milijonov evrov), ter izdatki za področji brezposelnost ter invalidnost. Preostala sredstva so bila namenjena še področjem smrt hranitelja družine, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev.

Po podatkih Sursa so se v celotni strukturi izdatkov za socialno zaščito izdatki povečali za večino področij, in sicer za področje bolezen in zdravstveno varstvo za 7,1 odstotka, za področje starost za 5,9 odstotka, za področje družina in otroci za 7,3 odstotka ter za področje invalidnost za 11,4 odstotka. Najizraziteje so se povečali izdatki za področje brezposelnosti, in sicer zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji covida-19 na letni ravni za 14 odstotkov.