STA novice / Leta 2021 za programe socialne zaščite nekaj več kot 13 milijard evrov
torek, 18.7.2023
Ljubljana, 18. julija (STA) - Leta 2021 je bilo za programe socialne zaščite v Sloveniji namenjenih 13,1 milijarde evrov, kar je skoraj sedem odstotkov več kot leto pred tem. Socialni prispevki so predstavljali 8,7 milijarde evrov. Največji delež sredstev je bil namenjen za področji starosti ter zdravstvenega varstva, kažejo podatki statističnega urada.
Slovenija je leta 2021 za socialno zaščito namenila četrtino bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej. Kljub nominalni rasti izdatkov za socialno zaščito se je njihov delež v BDP znižal, predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP, izhaja iz podatkov Statističnega urada RS (Surs).
Največ sredstev BDP je bilo namenjenih področju starosti, in sicer 9,5 odstotka. Sledila so področja bolezen in zdravstveno varstvo (8,3 odstotka BDP), družina in otroci (1,9 odstotka BDP) in brezposelnost (1,7 odstotka BDP).
Dobri dve tretjini vseh virov financiranja programov socialne zaščite so sicer predstavljali socialni prispevki. Največji del teh prispevkov so bili prispevki zavarovancev, in sicer so dosegli 5,2 milijarde evrov oziroma 39,6 odstotka vseh virov financiranja. Delež prispevkov delodajalcev je znašal 26,7 odstotka oziroma 3,5 milijarde evrov. Prispevki države so znašali nekaj manj kot 4,1 milijarde evrov.
Največji del celotnih sredstev za socialno zaščito je bil namenjen področju starosti, in sicer 38,6 odstotka vseh izdatkov oziroma nekaj manj kot pet milijard evrov. Sledila so področja bolezen in zdravstveno varstvo (nekaj več kot 4,3 milijarde evrov ali tretjina vseh sredstev za socialne prejemke), družina in otroci (973 milijonov evrov), ter izdatki za področji brezposelnost ter invalidnost. Preostala sredstva so bila namenjena še področjem smrt hranitelja družine, druge oblike socialne izključenosti in nastanitev.
Po podatkih Sursa so se v celotni strukturi izdatkov za socialno zaščito izdatki povečali za večino področij, in sicer za področje bolezen in zdravstveno varstvo za 7,1 odstotka, za področje starost za 5,9 odstotka, za področje družina in otroci za 7,3 odstotka ter za področje invalidnost za 11,4 odstotka. Najizraziteje so se povečali izdatki za področje brezposelnosti, in sicer zaradi interventnih ukrepov ob epidemiji covida-19 na letni ravni za 14 odstotkov.
Zadnje novice
-
Costa predlaga znižanje obsega dolgoročnega proračuna EU in kohezije (dopolnjeno)
21.11.2026 -
Costa predlaga znižanje obsega dolgoročnega proračuna EU in kohezije
21.11.2026 -
Svoboda po izstopu poslancev Resnice za novo razdelitev vodstvenih mest v telesih DZ, Levica špekulira o položaju Stevanovića (dopolnjeno)
19.11.2026 -
Šolsko ministrstvo bi v šole uvedlo pripravljalnice za učenje slovenskega jezika in spoznavanje kulture
19.11.2026 -
Hajdinjak: Namesto Dovosa posojila za obrambna podjetja in evropske vzpodbude
19.11.2026 -
Poslanci so se seznanili s predlogom novele zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode
19.11.2026 -
Prihodnje leto menjava petih članov Sodnega sveta
19.11.2026 -
Danska ratificirala varnostni sporazum z ZDA (dopolnjeno)
19.11.2026 -
V najnovejšem osnutku podnebnega sporazuma na COP 31 brez omembe fosilnih goriv (dopolnjeno)
19.11.2026 -
Svoboda po izstopu poslancev Resnice za novo razdelitev vodstvenih mest v telesih DZ, Levica špekulira o položaju Stevanovića
19.11.2026 -
DZ še skozi zakon o izvrševanju proračunov
19.11.2026 -
Svet EU dokončno potrdil poenostavitev zahtev za kemične izdelke
19.11.2026