STA novice / DS izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi (dopolnjeno)

Predlog za odložilni veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel.

Zakon, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci.

Toda omenjene interesne skupine menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da zavezanci za plačilo storitev ne bi bili pretirano obremenjeni.

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je državne svetnike pozval k zavrnitvi predloga za veto. Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo, ki po njegovih besedah znajo delati z ljudmi. Zakon daje velik poudarek oskrbi na domu, je pojasnil. Starejši si namreč v svojem okolju želijo ostati čim dlje. Zakon uveljavlja novo blagajno za dolgotrajno oskrbo, v katero se bo letno nabralo približno 800 milijonov evrov, je dejal.

V razpravi državnih svetnikov je Monika Ažman, ki je bila v DS izvoljena kot predstavnica zdravstva, opozorila, da zakon nujno potrebujemo zaradi starajoče družbe. Starejšim je treba po njenem sporočiti, da je zanje poskrbljeno.

Urejeno dolgotrajno oskrbo potrebujemo, se je strinjala tudi Lidija Jerkič, ki je predstavnica delojemalcev. Zakon po njenih besedah res ne ureja vseh področij, ki bi jih lahko. A bo za to po njeni oceni še čas.

Novega stebra ni mogoče vpeljati drugače kot z novim prispevkom, je opozoril Branimir Štrukelj, ki je prav tako predstavnik delojemalcev. Kdor govori drugače, se spreneveda, je poudaril.

Toda zakon ni odraz družbene realnosti in bo prinesel več težav kot koristi, se je odzvala Jasmina Opec Vöröš, ki je predstavnica lokalnih interesov. Zakon ni rezultat medgeneracijskega sporazuma, vse breme izvajanja dolgotrajne oskrbe pa bo na javnih zavodih, je izpostavila.

"Tako blizu, kot smo si deležniki zdaj, nismo bili še nikoli," je menil Leopold Pogačar, ki je bil v DS prav tako izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov. Obžaloval je, da je vlada tako hitela z obravnavo zakona po nujnem postopku. Če bi razprava tekla do jeseni, bi po njegovi oceni lahko dosegli soglasje.

Predstavnik lokalnih interesov Dejan Crnek pa je menil, da bi se moral pripravljavec zakona posvetovati s tistimi, ki delajo na terenu. Njihov pogled se namreč razlikuje od pogleda iz pisarne, je izpostavil.

Poslanci bodo torej morali o zakonu o dolgotrajni oskrbi glasovati še enkrat, predvidoma bodo to storili na petkovi izredni seji DZ. Tokrat bo za vnovično potrditev potrebnih 46 glasov. Zapletov pri tem ni pričakovati, zakon je namreč že ob prvem glasovanju potrdilo 54 poslancev. Bi pa zakon pred dokončno uveljavitvijo lahko še naletel na kakšno oviro. V opoziciji, kjer so v času priprave in obravnave zakona tega ostro kritizirali, se sicer pobudo za posvetovalni referendum niso odločili. Prav tako se postavlja vprašanje, ali je ob dejstvu, da zakon uvaja nov prispevek, sploh mogoč zakonodajni referendum. Bi pa lahko opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo, dokončne odločitve o tem sicer naj ne bi še sprejeli.