STA novice / Veljati je začel zakon o dolgotrajni oskrbi

Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj.

Zakon predvideva postopno uveljavljanje pravic. Že takoj ob začetku izvajanja 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače.

Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialno-varstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.

V okviru dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025, bo uporabnik lahko dobil vso pomoč in oskrbo, ki bi jo sicer lahko dobil le v domu za starejše in ki sega od pomoči pri oblačenju in hranjenju do pomoči pri jemanju zdravil.

Hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu se bo začela izvajati e-oskrba. Uporabnik bo nosil elektronsko zapestnico, ki bo nenehno beležila njegovo stanje. V primeru padca ga bo povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. Storitev je na trgu na voljo že zdaj, z novim zakonom pa bo brezplačna in splošno dostopna.

Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna. Z istim datumom kot pravica do oskrbe v instituciji bo na voljo tudi pravica do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Državni proračun bo za dolgotrajno oskrbo letno namenjal do 190 milijonov evrov, od 1. julija 2025 pa bodo potrebna sredstva dobili tudi z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka, ki ga bodo delodajalci in delojemalci plačali od bruto plač, upokojenci pa od neto pokojnin. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Zakon dopušča možnost, da bo uporabnik od 1. januarja 2028 prispeval deset odstotkov od vrednosti nedenarne storitve oz. nedenarne pravice oskrbovalca družinskega člana, če sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Vlada bo lahko vsako leto ta datum prestavila za eno leto, če bo sredstev iz drugih virov dovolj.