STA novice / Na novelo zakona o javni rabi slovenščine več pripomb zainteresirane javnosti

Predlog novele zakona o javni rabi slovenščine je ministrstvo v javno razpravo dalo konec junija, z njim pa želi rabo maternega jezika tudi v zakonodaji približati uporabi jezika v sodobni družbi oziroma ga zaščititi v digitalnem okolju.

Na predlog so prejeli devet odzivov posameznikov in 12 odzivov društev, javnih zavodov, podjetij in drugih ustanov. Kot so pojasnili na ministrstvu, je največ pripomb prispelo na predlagano določbo, ki obveznost rabe slovenskega jezika pogojuje z odstotki deleža obiskovalcev spletnih strani.

Podobne pripombe so prejeli tudi na predlagano določbo, ki obveznost rabe slovenščine v elektronskih napravah prav tako pogojuje z odstotki tržnega deleža.

Več komentatorjev je zahtevalo, da morajo biti nekatere določbe zakona bolj zavezujoče ter da naj se obveznost ponujanja storitev v slovenščini razširi tudi na ponudnike pretočnih vsebin, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Pozivi so bili tudi po bolj jasni definiciji javne rabe slovenščine.

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo predvidoma septembra pripravili nov osnutek predloga in ga nato poslali v medresorsko usklajevanje. Novelo zakona nameravajo v DZ vložiti po rednem postopku.

Zakon o javni ravni slovenščine je bil sprejet leta 2004, novo posodobitev zakona pa po oceni ministrstva narekujejo tudi spremembe na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij v družbi, ki vplivajo na rabo jezika.

Iz stroke in javnosti so namreč v zadnjih letih prihajala opozorila, da nekateri izdelki in storitve, kot so pretočna storitev Netflix, telefoni podjetja Apple ter nekateri avtomobili in naprave, niso dostopne v slovenskem jeziku, kar naj bi bilo tudi posledica zastarele in mestoma pomanjkljive zakonodaje.

Z novelo želi ministrstvo opredeliti javno rabo slovenščine, prilagoditi zakon evropskim direktivam ter določiti tudi pristojnost za nadzor nad njegovim izvajanjem. V ta namen so na ministrstvu ustanovili tudi delovno skupino.