STA novice / Skupna delovna skupina Ljubljane in Bruslja začela z delom
ponedeljek, 14.8.2023
Bruselj, 14. avgusta (STA) - Delovati je začela skupna delovna skupina visokih predstavnikov slovenske vlade in Evropske komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da Sloveniji omogoči hitro izvedbo postopkov za čimprejšnjo pridobitev sredstev EU za sanacijo in obnovo po katastrofalni vodni ujmi. Prvi sestanek je bil minuli petek, drugi bo v petek ta teden.
Skupina, ki jo na slovenski strani vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, je na prvem sestanku obravnavala različne možnosti za pospešeno izvedbo administrativnih postopkov za pridobitev celovitega paketa finančne pomoči iz evropskih mehanizmov, ki so na voljo, je za STA pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije.
Prvemu sestanku minuli petek bo drugi sestanek sledil ta petek. Kot je prejšnji teden pojasnil premier Robert Golob, sestanki večinoma potekajo na daljavo. V Bruslju pravijo, da tehnična usklajevanja potekajo ves čas.
Paket finančne pomoči, ki jo bo za sanacijo po ujmi lahko izkoristila Slovenija, je med obiskom v državi minulo sredo napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. V okviru sklada za okrevanje EU po koronski krizi je Sloveniji na voljo še okoli 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev, torej posojil, za katera do zdaj še ni zaprosila. Ta denar bo treba vrniti Evropski komisiji, ki se v imenu članic EU zadolžuje na finančnih trgih, gre pa v okviru tega mehanizma zaradi finančne moči EU in njenih članic za posojila z razmeroma ugodno obrestno mero.
Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko EU po reprogramiranju programa kohezijske politike 2021-2027 namenila del od skupne vsote 3,3 milijarde evrov, ki so Sloveniji v tekočem večletnem obdobju na voljo v okviru kohezijske politike.
Pri ponoči iz solidarnostnega sklada in dodatnem angažiranju sklada za okrevanje je bistvena hitrost. Za dodatna posojila iz sklada za okrevanje mora namreč Slovenija zahtevek pripraviti že do konca avgusta. Za nepovratno pomoč iz solidarnostnega sklada pa je pomembna hitra priprava ocene škode.
Zadnje novice
-
Pri varuhinji človekovih pravic zbirajo predloge za možne kandidate za namestnika
31.3.2026 -
Skupščina ZZZS sprejela strateški razvojni program zavoda 2026-2030
31.3.2026 -
Janković napovedal pripravo predloga za posvetovalni referendum o sežigalnici (dopolnjeno)
31.3.2026 -
V vrstah šolnikov in založnikov zadovoljstvo ob širšem naboru gradiv v smernicah za potrjevanje učnih gradiv (tema)
31.3.2026 -
Dosedanji predsednik KPK Šumi predal posle novi predsednici Bervar Sternad
31.3.2026 -
Skupnost socialnih zavodov se ne strinja z ZZZS glede razvrščanja stanovalcev
31.3.2026 -
Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od 1. aprila prilagojene (dopolnjeno)
31.3.2026 -
Objavljen nov razpis za direktorja Umarja
31.3.2026 -
Z aprilom nov sistem avtovleke vozil do 3,5 tone na avtocestah
31.3.2026 -
Bruselj v uvedbo preiskave glede državne pomoči za izgradnjo novih jedrskih reaktorjev v Franciji
31.3.2026 -
Člani vlade v pripravo izhodišč za interventne ukrepe za krepitev odpornosti
31.3.2026 -
DVK znova posodobila podatke o izidu volitev, manjkajo še glasovi z veleposlaništev (dopolnjeno)
31.3.2026