STA novice / Vložena tožba zoper gradbeno dovoljenje za južni del tretje razvojne osi

Dars je gradbeno dovoljenje za omenjeni odsek južnega dela bodoče 17,5 kilometra dolge tretje razvojne osi med dolenjsko avtocesto in Belo krajino dobil že oktobra 2021, a je upravno sodišče delno ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje na pristojnem ministrstvu, Dars pa je julija vnovič pridobil gradbeno dovoljenje.

Zaradi vložene tožbe zoper vnovič pridobljeno gradbeno dovoljenje so zdaj nadaljnji koraki Darsa znova v rokah upravnega sodišča.

Civilna iniciativa je za tožbo navedla več razlogov. Med drugim navaja, da je to izdano za gradnjo hitre štiripasovne tranzitne ceste s potekom čez strjena naselja Novega mesta in s poseganjem v obstoječ avtocestni priključek Novo mesto-vzhod, načrtovano pa je bilo, da se bo na tej lokaciji zgradila mestna dvopasovna obvozna cesta s kolesarsko stezo in zazelenitvami in brez poseganja v obstoječ avtocestni priključek.

Ministrstvo po navedbah civilne iniciative trdi, da je prestavitev štiripasovne hitre ceste za 2,5 kilometra zahodneje (iz neurbanega v urbani del Novega mesta) od potrjene najustreznejše variante samo "optimizacija" najustreznejše variante. A Novo mesto bo, tako civilna iniciativa, "ujeto v obroč štiripasovnih hitrih cest, ki bodo za vselej onemogočale njegov prostorski razvoj, njegovi prebivalci pa bodo nenehno izpostavljeni stalnemu hrupu in onesnaženemu zraku".

Sporna trasa hitre ceste po njihovem ni primerjana z nobeno alternativno traso, ki bi utemeljila to traso kot najustreznejšo z okoljskega, prostorskega, prometnega in družbenega vidika.

Tožbo je civilna iniciativa vložila tudi zato, ker je ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je gradnja hitre ceste v naselju ustrezna, če si prebivalci zaradi prekomernega hrupa preuredijo prostore, alarmantna. Gradbeno dovoljenje po navedbah civilne iniciative temelji na predpisu, ki določa mejne vrednosti hrupa v okolju, ta pa je že od lani ugotovljen za neustavnega, nov pa še vedno ni bil sprejet, navaja civilna iniciativa.

Ta je tožbo vložila tudi zato, ker zaradi "neustrezne zakonodajne ureditve" ni mogla vložiti tožbe glede lokacije že leta 2012. "To je ugotovila že Evropska komisija v letu 2016, vendar država kršitev ni sanirala, ampak je predpise kršila tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja," so še navedli v civilni iniciativi.