STA novice / Zagovornik načela enakosti s priporočili na osnutek predloga zakona o javnih uslužbencih

Zagovornik je v priporočilih med drugim opozoril na to, da bi bila predlagana ureditev, s katero bi javnim uslužbencem pogodba o zaposlitvi prenehala, ko izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko diskriminatorna, saj takšna ureditev "temelji samo na kriteriju starosti". Ob tem so pri Zagovorniku spomnili na odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti določbe iz enega izmed zakonov o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19, ki je po njihovih navedbah omogočala prav možnost upokojitve delavcev pod pogoji, kot je zdaj predvideno v osnutku predloga zakona.

Zagovornik v priporočilih pojasnjuje tudi, da morajo imeti tudi državljani drugih držav Evropske unije enake možnosti kandidiranja na prosta delovna mesta v Sloveniji, zato predlaga, da se iz zakonskega predloga odpravi pogoj, da morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta v javni upravi imeti slovensko državljanstvo.

V osnutku predloga zakona je po navedbah Zagovornika določeno tudi, da lahko na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjujejo pogoja glede zahtevane izobrazbe, nadaljujejo javni uslužbenci, ki imajo vsaj 25 let delovnih izkušenj. Po mnenju Zagovornika pa bi moral "pripravljavec zakona pojasniti razloge, zakaj naj se tak diskriminatoren kriterij obravnava kot izjemo od prepovedi diskriminacije".

Zagovornik je ministrstvu svetoval še, naj v predlogu zakona upošteva, da ugotavljanje diskriminacije terja svoj čas in zato podaljša roke za uveljavljanje pravic. Odškodnina za diskriminacijo pa naj ne bo urejena pavšalno in naj ne izključi možnosti uveljavljanja nadomestila za diskriminacijo po zakonu o varstvu pred diskriminacijo.

Pozval je tudi k večji pozornosti na potrebe ljudi z različnimi invalidnostmi in opozoril, "da je včasih enaka obravnava vseh lahko diskriminacija, saj nekateri zaradi svojih osebnih okoliščin potrebujejo prilagojeno obravnavo, da bi bili tako šele izenačeni z drugimi".

Ministrstvu je priporočil še, naj bo v prenovljenem zakonu zagotovljena pravna podlaga za sistematično zbiranje razčlenjenih podatkov o osebnih okoliščinah javnih uslužbencev. Navedel je, da bi morali zbirati podatke o spolu, starosti, starševstvu, zdravstvenem stanju oziroma bolniških odsotnostih, invalidnosti, državljanstvu, izobrazbi, ob privolitvi uslužbencev pa tudi podatke o narodnosti, veri in spolni usmerjenosti. Tako bi lahko z analizo teh podatkov bolj utemeljeno ocenili, ali so določene skupine uslužbencev zaradi svojih osebnih okoliščin obravnavane slabše kot drugi brez teh osebnih okoliščin, meni Zagovornik načela enakosti.