STA novice / V interventnem zakonu izstopata solidarnostna sobota in obvezni prispevek

Predlog zakona predvideva, da bo lahko delodajalec za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, po posvetovanju s sindikatom, svetom delavcev, delavskim zaupnikom ali delavci eno soboto v letošnjem in eno soboto v prihodnjem letu določil kot solidarnostno delovno soboto.

Kot solidarnostna delovna sobota se bo lahko, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto, štel tudi kak drug dan.

Delodajalec bo moral o taki soboti že pred njeno izvedbo seznaniti Finančno upravo RS (Furs).

Delavcu bo v primeru solidarnostne delovne sobote pripadala plača za opravljeno delo, saj je to, kot je že poudaril minister za delo Luka Mesec, temeljno načelo delovnega prava in ena od temeljnih obveznosti delodajalca iz delovnega razmerja. V skladu s predlogom zakona pa se bo lahko s pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za ta dan - po poravnanih davkih in obveznih prispevkih. Znesek bo nato delodajalec nakazal v sklad za obnovo.

Prispevek delodajalca v sklad bo enak znesku, ki ga bo prispeval delavec.

Delo na solidarnostno soboto in odpoved znesku dela za ta dan pa ne bosta vplivala na plačo delavca, do katere je upravičen brez opravljanja dela na solidarnostno delovno soboto. Tej se delavec ne more odpovedati niti s soglasjem.

Delodajalec bo moral tudi sicer - z izjemo dela preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa - pri organizaciji delovnega procesa upoštevati določbe zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke.

Prispevek delavca in delodajalca v sklad za obnovo bo delodajalec glede na predlog zakona izračunal sam, in sicer v obračunu prispevka v sklad za obnovo, ki se šteje za obračun davka.

Fursu ga bo moral predložiti v mesecu po mesecu, v katerem bo organiziral solidarnostno delovno soboto, in sicer na obrazcu, ki ga bo finančna uprava objavila na spletu. Plačilo v sklad za obnovo bo moral izvesti v desetih dneh po predložitvi obračuna.

Prispevek delodajalca se ne bo štel za olajšavo za donacije ali odhodek po zakonih o davku od dohodkov pravnih oseb ter dohodnini.

Predlog zakona predvideva tudi obvezni solidarnostni prispevek za leti 2023 in 2024. Plačale ga bodo fizične osebe, ki so zavezanci po zakonu o dohodnini ter pravne osebe, ki so zavezanci po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

Ne bo pa ga treba plačati fizičnim osebam, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 odstotkov povprečne plače zaposlenih za letošnje in prihodnje leto.

Osnova za obračun prispevka bo določena na podlagi podatkov iz odločb o odmeri dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.

Osnova za obračun obveznega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo.

Fizične osebe bodo prispevek plačevale od osnove po 0,3-odstotni stopnji, ostali pa od osnove po 0,8-odstotni stopnji.

Obvezni solidarnostni prispevek se bo skladno z načrti vlade za posamezno leto zmanjšal za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za sklad za obnovo na podlagi solidarnostne delovne sobote, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka.

Fizičnim osebam ga bo odmeril Furs ob dohodnini za letošnje in prihodnje leto. Fizične osebe za dohodke iz dejavnosti si ga bodo obračunale po postopku obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, pravne osebe po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za ti dve leti.

Glede pobiranja obveznega solidarnostnega prispevka odpisa, odloga in obročnega plačevanja obresti ter zastaranja in drugih vprašanj postopka se bodo uporabljale določbe zakona, ki ureja davčni postopek.