STA novice / ESČP: Bavčarju kršena pravica do domneve nedolžnosti

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v danes objavljeni sodbi zapisalo, da je pri sojenju v primeru Istrabenz, v katerem je sodišče nekdanjega prvega moža Istrabenza Bavčarja zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza obsodilo na zaporno kazen, prišlo do kršitve druge točke šestega člena konvencije o varstvu človekovih pravic, ki pravi, da velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.

Leta 2016 je namreč med procesom proti Bavčarju takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič v izjavi na televiziji dejal, da "če bo zadeva Bavčar zastarala, bo za to moralo odgovarjati veliko ljudi". Sodišče ESČP je ugotovilo, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo ter povzročile odziv sodišč in vlade. S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi, je odločilo.

Sodišča pa po ugotovitvi ESČP niso kršila člena, da ni kazni brez zakona, ki določa, da nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Slovenska sodišča so mu za to podala obrazložitve z obsežnim sklicevanjem na zakonodajo, sodno prakso in ustavo, so zapisali v ESČP.

Bavčar, ki je bil tudi prvi notranji minister v samostojni Sloveniji, je petletno zaporno kazen v zadevi Istrabenz začel prestajati septembra 2017, zapor je zapustil konec maja 2022. V zapor bi moral oktobra 2014, a je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosil za odlog služenja kazni. Vmes so sodbo razveljavili, v ponovnem sojenju so ga namesto na sedemletno zaporno kazen obsodili na petletno.

V tej zadevi se je obrnil tudi na ESČP s pritožbo, da mu je bila v sojenju kršena pravica do nepristranskega sojenja, ob proceduralnih pa se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih. Od države je zahteval 1,4 milijona evrov, piše Delo.

Kot je danes povedal za časnik, je s sodbo ESČP zadovoljen. "Zadovoljen sem, ker smo od začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. ESČP nam je pritrdilo, sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito," je povedal za Delo in dodal, da bo nadaljnje korake načrtoval na podlagi obrazložitve sodbe, ki pa jo mora še preučiti.