STA novice / POPRAVEK: Obrambno ministrstvo za investicije v SV doslej porabilo 25 odstotkov sredstev, predvidenih v investicijskem zakonu

V preteklem letu je obrambno ministrstvo na podlagi omenjenega zakona za 50 milijonov evrov kupilo taktično transportno letalo spartan, za bojne osemkolesnike boxer je ministrstvo porabilo 14,3 milijona evrov, od tega je 11,3 milijona evrov šlo za radijska sredstva Harris, po programu OCCAR pa so plačali administrativne stroške v višini treh milijonov evrov, je naštel generalni direktor direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj.

Za lahka kolesna oklepna vozila so skupno namenili 19 milijonov evrov, za komunikacijsko-informacijski sistem kibernetske obrambe pa je ministrstvo porabilo 7,2 milijona evrov. Za projekt oprema bojevnika so porabili 10,4 milijona, za oborožitev in opremo specialnih sil pa 1,5 milijona evrov. Za projekt Spike protioklepnih raketnih sistemov je ministrstvo plačalo štiri milijone evrov.

Za vzdrževalna dela na osrednjem vadišču v Postojni so po zakonu namenili 5,5 milijona evrov, gre predvsem za vzdrževalna dela na strelišču Bač v Ilirski Bistrici. Za izgradnjo strelišča Apače so nakupili tehnološko opremo v vrednosti 839.000 evrov, pri tem je Kralj razkril, da je ministrstvo za to strelišče pridobilo gradbeno dovoljenje, zato se bo kmalu začel postopek izvedbe naročila.

V letih 2021 in 2022 je obrambno ministrstvo po zakonu porabilo 192 milijonov evrov, to je približno 25 odstotkov v zakonu navedenega zneska, ki znaša 780 milijonov evrov.

V razpravi je poslanec Levice Miha Kordiš protestiral zoper investicije v nakup vojaške tehnike, saj da se izvajajo po zakonu, glede katerega je Levica zbrala 30.000 podpisov za razpis referenduma in glede katerega se je vladna koalicija v pogodbi zavezala, da ga bo novelirala.

Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je nasprotno pohvalil uspešno proračunsko realizacijo obrambnega ministrstva, ob tem pa se nadeja, da bo realizacija v prihodnjem letu vsaj 25 odstotkov višja in se bo gibala pri 150 milijonih evrov. Pozval je predvsem k nakupu protibalističnih radarjev in protiletalskih raket ter k realizaciji projekta zagona proizvodnje montažnih mostov, saj da v Sloveniji imamo industrijo, ki je kos takšni nalogi.

V preteklih proračunskih krizah je bila prav vojska prva žrtev, meni poslanec NSi Matej Tonin, zato pozdravlja, da se investicije po tem zakonu še vedno izvajajo.

Obrambni minister Marjan Šarec je zagotovil, da ključni projekti SV ostajajo aktualni, prav tako zaveza, da se odstotek BDP zanjo do leta 2030 dvigne na dva odstotka. "Nikakor ne bomo v situaciji, ko bo Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bo pričakovala, da drugi vse naredijo za nas," je dejal obrambni minister.

Po ministrovih besedah bo tudi obrambno ministrstvo prispevalo v solidarnostni sklad za obnovo po poplavah, vendar zaveze za ključne projekte, kot jih predvideva resolucija o razvoju SV, ostajajo.