STA novice / Vladni predlog za odpravo plačnih nesorazmerij težak približno 847 milijonov evrov

Kot je po današnjih pogajanjih pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, v omenjenih 847 milijonih evrov niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev. Celotna prenova plačnega sistema z odpravo nesorazmerij pa je ocenjena na približno milijardo evrov.

"Ker gre za tako velik znesek, je jasno - in to je bilo jasno tudi že v začetku letošnjega leta -, da te prenove ne bo mogoče realizirati takoj," je dejala ministrica. Predvideno je, da bi celotno reformo z odpravljanjem nesorazmerij izvedli v treh letih - s kakšno dinamiko oz. kako konkretno, pa je še stvar pogajanj s sindikati.

Ministrica je ob tem poudarila, da odpravljanje plačnih nesorazmerij dejansko pomeni, da se bodo vsem javnim uslužbencem zvišale plače, največ pa bodo s prehodom na nov plačni sistem pridobili tisti, ki so danes najslabše plačani. Prvi plačni razred na novi plačni lestvici bo namreč vrednoten v višini minimalne plače, za tistega, ki je danes v 25. plačnem razredu, pa to pomeni 25-odstoten dvig oziroma še nekoliko višji za tiste, uvrščene nižje od 25. plačnega razreda, je pojasnila.

Poudarila je tudi, da se vlada v ničemer ne umika od same prenove plačnega sistema, predlagala je zgolj, da se začetek implementacije plačne reforme preloži za eno leto, na 1. januar 2025. Ponovila je, da so se spremenile prioritete in bo v prihodnjem letu prednost imela sanacija po avgustovskih poplavah.

Ajanović Hovnik ocenjuje, da se pogajanja "približujejo svojemu sklepnemu dejanju", a priznava, da po današnjem srečanju ostaja odprtih še kar nekaj težkih vprašanj oz., kot se je izrazila, "kar nekaj trdih orehov", ki jih še morajo streti. A po njenih besedah je realno, da bi pogajanja sklenili do 15. oktobra, kot je to želja vlade.

V sindikatih so danes pojasnili, da morajo predlog še preučiti, a hkrati že izrazili nekatere pomisleke. Po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov Jakoba Počivavška enega ključnih problemov vidijo v tem, da ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v času implementacije plačne reforme. Ob višanju minimalne plače pa bo ob koncu reforme prvi plačni razred bistveno pod minimalno plačo.

Podpredsednica konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič je ugotavljala, da bi ob napovedani inflaciji in draginji, ki smo ji sicer že priča, pa tudi drugih dejavnikih, "zamrznitev eskalacije plačne lestvice" pravzaprav pomenila, da se je "ta plačna reforma plačala sama od sebe".

Ilešič Čujovič je tudi izpostavila, da gre po njihovem mnenju pri vladnem predlogu za pasovni dvig, kot je že bil leta 2018, ki pa je po njenih besedah povečeval nesorazmerja med delovnimi mesti in plačami v javnem sektorju. Zanje je sporen tudi učinek na nazive, ki obstajajo denimo v vzgoji in izobraževanju, kulturi, znanosti, socialnem varstvu. "V bistvu se zmanjšuje učinek nazivov, pridobljenih na podlagi strokovnih kriterijev, in sprašujemo se, ali je to pravzaprav eden od temeljev te plačne reforme," je med drugim dejala Ilešič Čujovič.

Po Počivavškovi oceni pa je temeljna usmeritev vladnega predloga, da bi se poskusili čim bolj približati razmerjem, kakršna so bila v letu 2018, "se pravi pred tem, ko so se zgodili določeni parcialni dogovori". Sicer pa morajo predlog, ki ga bodo v pisni obliki prejeli predvidoma v torek, še preučiti.

Je pa Počivavšek poudaril, da je bilo stališče njihove pogajalske skupine ves čas, da je treba odpravljati nesorazmerja v osnovnih plačah. "Ne moremo imeti v tem trenutku ambicije, da bi z vrednotenjem delovnih mest odpravili tudi vsa tista morebitna nesorazmerja, do katerih prihaja zaradi različnih drugih elementov plače, ki seveda tudi vplivajo na dinamiko gibanja plač v javnem sektorju po posameznih delih," je dodal.

Pogajanja bodo nadaljevali v ponedeljek v okviru stebrnih, torej pogajanj po resorjih oz. dejavnostih, kjer bodo pregledali vsa delovna mesta, uvrstitve in predloge za odpravo nesorazmerij, je še napovedala ministrica.