STA novice / DZ skozi prvo branje predloga za preoblikovanje Vzajemne

Do preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Predlog določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju ZZZS vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Določa tudi, da se zavarovancem Vzajemne izplačajo njihovi deleži oz. da dobijo delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. december 2023.

"Na ta način se bo uredilo premoženjskopravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700.000 zavarovancem Vzajemne se bo omogočilo pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oz. izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne pripozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne," je danes povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Zavarovanci bodo po predlogu prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo Vzajemni, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. "Proučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli v povezavi s trgovalnim računom za imetništvo delnic in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," je pojasnil minister in dodal, da je cilj zakona zavarovati interese vseh deležnikov.

Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da bodo predlog podprli, saj se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. "Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, ostalim pa se delež izplača," je navedla.

Matej Tašner Vatovec iz Levice je priznal, da je predlog manj radikalen, kot bi si želeli v Levici. Je pa "pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih pri zaključevanju neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju". Kot koalicija so se zavezali k njegovi ukinitvi, je spomnil in predlogu v imenu poslanske skupine napovedal soglasno podporo.

Soniboj Knežak je v imenu SD povedal, da bodo predlog v prvem branju podprli. "Predlog zasleduje cilja, da dosedanji zavarovanci Vzajemne prejmejo upravičen del sredstev, in da se ZZZS vrnejo sredstva, ki jih je vložila v Vzajemno," je dejal. Opozoril pa je, da bo treba nekatere rešitve v zakonu dobro premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi, da bo predlog primere za sprejem.

V SDS po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič. O tem, kako bodo glasovali, se bodo še odločili.

V NSi predloga v prvem branju ne bodo podprli, ne bodo pa mu nasprotovali, je povedal Jernej Vrtovec. Pri tem gre iz ene košare v drugo: "To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači," je dejal. Kot je napovedal, bodo imeli v NSi pri tej tematiki pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.