STA novice / Nevladniki v DZ prinesli podpise za vložitev novele o varstvu okolja

Kot so na današnji novinarski konferenci pred poslopjem parlamenta povedali predstavniki različnih civilno družbenih skupin, organizacij in gibanj, so v manj kot treh tednih po vsej državi skupno zbrali 6012 podpisov, pri čemer so na terenu naleteli na izjemen odziv ljudi.

"Danes smo tukaj zato, ker so ljudje po vaseh in mestih ponovno jasno pokazali, da jim je pomembno, da vsi skupaj živimo dostojno življenje /.../ in da je to, da noben kapital ne sme imeti prednost pred ljudmi, nekaj, kar je v Sloveniji vrednota," je ob predaji podpisov v DZ povedala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

"Mi smo svoje opravili, zdaj je na vrsti politika, tista politika, ki bi morala problem sosežiga in izjemno perečo akutno problematiko srednjega Posočja rešiti že pred več desetletji, vendar tega ni želela ali ni hotela storiti," je ocenila Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in Dolina Soče, ob tem pa izrazila upanje, da se bodo predstavniki političnih strank glede novele uspeli poenotiti. "Zakonodajo, ki zadeva okolje, je treba zastaviti po meri ljudi, in ne po meri onesnaževalcev ter lastnikov tujega kapitala," je dodala.

Rekorder v zbranih podpisih je bila po besedah nevladnikov goriška regija. Da so na terenu zbrali veliko število podpisov, jih ni presenetilo, je dejala Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes. "Ljudje tukaj živimo v onesnaženem okolju, blizu sosežigalnice odpadkov, ki je v preteklosti pridelovala azbest. Imamo veliko umiranja, bolezni, smradu, dima in onesnaženja. Za nas to ni samo statistika, temveč način življenja," je opozorila.

Hvaležnost civilni družbi za izpeljano akcijo zbiranja podpisov in ozaveščanje slovenske družbe o problematiki sosežiga odpadkov je danes izrazil tudi župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel. Ob tem je povedal, da glede novele zakona dobivajo pozitivne signale s strani vseh političnih strank v DZ. "Naprošam jih, da tokrat kljub vsej različnosti pokažejo enotnost in v ospredje postavijo interese zdravja," je dejal. Če bi v preteklosti sledili interesom gospodarstva, bi danes še vedno imeli azbestno cementno proizvodnjo, je dodal.

Pobudo za vložitev zakona so podali v Društvu Eko Anhovo in Dolina Soče, Civilni iniciativi Danes ter Inštitutu 8. marec. Pri kampanji pa so se jim pridružili tudi PIC, Amnesty International, Ekologi brez meja, Mladi za podnebno pravičnost, Greenpeace, Eko Bistrica, Eko krog, Umanotera, Alpe Adria Green in Fokus.

Z zbiranjem podpisov so predstavniki nevladnih organizacij začeli 1. septembra. Njihovo delo pa z vložitvijo novele zakona v DZ še ni zaključeno. Kot so napovedali, se nameravajo v nadaljevanju srečati s posameznimi političnimi strankami in jih prositi za podporo predlagani noveli. Ob tem so izrazili upanje, da bi bil zakon sprejet že novembra.

Predlog novele so pripravili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.