STA novice / Države EU morajo okrepiti prizadevanja na področju digitalnih veščin

Program Pot v digitalno desetletje je Evropska komisija predlagala septembra 2021 in opisuje konkretne korake za spodbujanje inovacij in naložb na področjih digitalnih veščin, digitalnih infrastruktur, digitalizacije podjetij in javnih storitev, so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili pri Evropski komisiji.

Danes objavljeno poročilo vsebuje celovit pregled napredka pri doseganju digitalne preobrazbe. Vključuje oceno uspešnosti EU pri doseganju evropskih ciljev za leto 2030 s poudarkom na štirih glavnih stebrih: digitalna znanja in spretnosti, digitalna infrastruktura, digitalizacija podjetij, vključno z uporabo umetne inteligence, in digitalizacija javnih storitev.

Na področju digitalnih veščin se je EU zavezala, da bo povečala osnovne digitalne spretnosti med vsaj 80 odstotki prebivalstva, starega od 16 do 74 let, in da bo do leta 2030 imela 20 milijonov IKT-strokovnjakov.

V poročilu pa ugotavlja, da bo do leta 2030 pod trenutnimi pogoji le 59 odstotkov prebivalstva obvladalo vsaj osnovne digitalne veščine, število strokovnjakov za IKT pa ne bo preseglo 12 milijonov. Države članice morajo zato dati prednost naložbam v visokokakovostno izobraževanje ter spodbujati sodelovanje žensk v področjih STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) že od zgodnjega otroštva, poudarjajo pri komisiji.

V skladu s trenutnimi načrti EU bi morala biti do leta 2030 gigabitna infrastruktura na voljo vsem prebivalcem EU, medtem ko bi morala biti zmogljiva 5G omrežja dostopna v vseh naseljenih območjih. Vendar vzpostavljanje omrežij 5G poteka prepočasi, njihova kvaliteta pa zaostaja za pričakovanji končnih uporabnikov in potrebami industrije, opozarja Evropska komisija. Za dosego cilja ustrezne pokritosti so potrebne dodatne naložbe v višini najmanj 200 milijard evrov.

Glede digitalizacije podjetij si EU prizadeva, da bi do leta 2030 vsaj 75 odstotkov podjetij v EU v svoje poslovanje uvedlo storitve računalništva v oblaku in/ali umetno inteligenco. Prav tako bi moralo več kot 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetij doseči vsaj osnovno raven digitalne intenzivnosti.

Vendar kot izhaja iz poročila, bo brez nadaljnjih naložb in spodbud do leta 2030 66 odstotkov podjetij uporabljalo oblak in 20 odstotkov umetno inteligenco. Poleg tega na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov samo 69 odstotkov malih in srednje velikih podjetij v EU dosega osnovno raven digitalne intenzivnosti, pri čemer je napredek med državami članicami neenakomeren in nezadosten. Države članice bi morale zato okrepiti ozaveščenost o prednostih digitalizacije podjetij.

Se pa je v zadnjem desetletju znatno povečalo število samorogov, zagonskih podjetij z vrednostjo več kot milijarde dolarjev, s sedežem v EU. V začetku letošnjega leta jih je bilo 249.

Številne države članice so v dobrem položaju, da dosežejo popolno digitalizacijo javnih storitev in zdravstvenih kartotek ter uvedbo elektronskih osebnih izkaznic za svoje državljane. Vendar so potrebne znatne naložbe za izboljšanje čezmejne razpoložljivosti in učinkovitosti javnih storitev, ugotavlja Bruselj.

Bruselj glede Slovenije ocenjuje, da bo pozitivno prispevala k skupnim prizadevanjem za doseganje ciljev digitalnega desetletja. Vendar mora država okrepiti svoja prizadevanja na področju digitalnih znanj, digitalne infrastrukture in digitalizacije javnih storitev.

Prav tako mora nadaljevati z izvajanjem svojih politik na področju digitalizacije podjetij, še izhaja iz danes objavljenega poročila.

Države članice bodo ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za doseganje ciljev, predstavile v svojih nacionalnih načrtih, ki bodo objavljeni do 9. oktobra. Osnutek slovenskega nacionalnega strateškega časovnega načrta za digitalno desetletje, ki ga je pod okriljem ministrstva za digitalno preobrazbo pripravila medresorska delovna skupina, prinaša 93 ukrepov.