STA novice / Ustavna komisija sprejela stališče o osnutku ustavnega zakona za spremembe pri imenovanju sodnikov in sodnem svetu

Ustavna komisija je zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ na predsednika republike, prižgala marca. Strokovna skupina, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, je nato pripravila še mnenje o osnutku ustavnega zakona in na zaprosilo ustavne komisije dodatno stališče o možnih spremembah 131. člena ustave, ki govori o sestavi sodnega sveta.

Sledeč mnenju strokovne skupine, je ustavna komisija danes z 12 glasovi za in petimi proti sprejela stališče o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi posegli v 129., 130., 131., 132. in 134. člen ustave. Poleg koalicije so spremembam naklonjeni tudi v NSi, medtem ko so jim poslanci SDS tudi na današnji seji nasprotovali.

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je danes podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morale glasovati dve tretjini navzočih poslancev. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa je ob tem napovedala, da bo ministrstvo v ponedeljek predlog sodniškega trojčka, tj. zakonov o sodiščih, o sodniški službi in o sodnem svetu, posredovalo v strokovno in medresorsko usklajevanje.

Ustavna komisija je na predlog strokovne skupine sicer sprejela stališče, da se preučijo tudi vsi drugi vidiki v zvezi z imenovanjem sodnikov, ki so pomembni za ureditev na ravni ustave in zakona. Danes sprejeto stališče pa ne predvideva več, da bi sodnike najprej imenovali za dobo treh let, šele nato pa v trajno sodniško funkcijo. Prav tako se niso odločili za spremembo, da bi bil po položaju član sodnega sveta tudi predsednik vrhovnega sodišča.

Ti dve rešitvi je med drugim kot problematični izpostavil predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. V sodnem svetu pa po njegovih besedah nasprotujejo tudi spremembam sestave sodnega sveta. S povečanjem števila članov bi prišlo do višjih stroškov in manjše operativnosti, s prenosom predlagateljstva zunanjih članov s predsednika republike na DZ pa bi bil v teh postopkih nivo politizacije višji, je menil.

V imenu predlagateljev ustavnih sprememb je Lucija Tacer (Svoboda) izrazila prepričanje, da s spremembami krepijo strokovni del postopka imenovanja sodnikov in zmanjšujejo možnosti za politizacijo postopka. Jože Tanko (SDS) pa je nasprotno ocenil, da gre za degradacijo parlamentarizma in da se želi s predlogom iz DZ umakniti razpravo o kandidatih, medtem ko sodni svet oz. sodna uprava "prečiščenja znotraj sebe ni sposoben". Kot je dodal, ne pozna primera, da bi sodni svet katerega koli sodnika predlagal v razrešitev.

Odločitev, ali se začne ustavnorevizijski postopek, kot tudi stališče o osnutku ustavnega zakona, bo moral sprejeti DZ. Predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi) je napovedal, da bodo kolegiju predsednice DZ predlagali, da uvrsti predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona na dnevni red seje DZ v oktobru.