STA novice / Slovensko sodniško društvo nasprotuje spreminjanju sestave Sodnega sveta

"Čeprav že več let opozarjamo na neustrezno in unikatno ureditev, ki je v nasprotju z mednarodnimi standardi, po kateri sodnike voli DZ, bi bila po našem mnenju predlagana sprememba neustrezna, če bi pomenila tudi spremembo sestave Sodnega sveta," so zapisali v SSD. Kljub temu, da bi sodniki v njem ohranili večino, bi bil po položaju v njem vedno tudi predsednik Vrhovnega sodišča, ki torej ni voljen. Poleg tega pa bi predlagatelji članov ne-sodnikov postale politične stranke v DZ, kar bi utegnilo povzročiti nepopravljivo politizacijo kadrovskega odločanja v sodstvu, so našteli razloge za nasprotovanje.

"SSD že dlje časa opozarja, da je takoj nujno potrebno spremeniti zakonsko ureditev, po kateri vrhovne sodnike ponovno voli DZ, kar pa ni povezano z zapletenim ustavnorevizijskim postopkom," so zapisali. Glavni odbor SSD je zato soglasno sklenil, da nasprotuje takim spremembam ustave, ki bi posegle v sedanjo sestavo Sodnega sveta.

Predlagane spremembe ustave namreč predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.

Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je v petek podprla predlog, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morale glasovati dve tretjini navzočih poslancev.