STA novice / Proračunska predloga bosta pot v DZ začela prihodnji ponedeljek

Proračunski memorandum in oba proračunska predloga bosta prihodnji ponedeljek skladno z utečeno proceduro najprej predstavila premier Robert Golob in minister za finance Klemen Boštjančič.

V prihodnjem tednu bodo nato sledile tudi seznanitve s proračunskima predlogoma na zainteresiranih delovnih telesih. Ta bodo lahko, tako kot poslanci in poslanske skupine, predloge dopolnil vložila do 19. oktobra.

Vlada bo imela do 8. novembra čas, da na podlagi predlaganih amandmajev dopolni proračunska predloga, za nova dopolnila poslanskih skupin ali najmanj četrtine poslancev pa bo nato čas do 15. novembra.

Seja odbora za finance kot matičnega delovnega telesa, ki bo dokončno pripravil besedilo proračunskih dokumentov za sprejem v DZ, je predvidena 17. in 18 novembra, potrjevanje proračunskega paketa pa v tednu zatem.

Vlada je predloga proračunov za prihodnji dve leti s spremljajočimi proračunskimi dokumenti sprejela minuli teden. V predlaganih proračunih je največ pozornosti posvečene obnovi po avgustovskih poplavah.

V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so v luči obnove po poplavah namesto pri nekaj več kot 15,2 milijarde evrov zdaj načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP.

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

Javnofinančni primanjkljaj, ki je pomemben na ravni EU, kjer bodo prihodnje leto spet začela veljati fiskalna pravila, bo zaradi poplav namesto 2,8 odstotka BDP v letu 2024 znašal 3,8 odstotka BDP. Vlada bo ob tem na ravni EU poskusila doseči, da se povečana poraba zaradi poplav kot izrednega dogodka ne upoštevajo pri nadaljnjih izračunih glede trdnosti javnih financ in morebitnih potrebnih ukrepih za javnofinančno konsolidacijo. S prihodnjim letom se namreč v EU po nekajletni zamrznitvi spet začenjajo izvajati pravila o javnofinančni disciplini.

Izvajanje proračunov bo sicer močno narekoval tudi napovedani zakon o obnovi po avgustovskih poplavah in plazovih. Vlada naj bi predlog po napovedih sprejela do sredine meseca. V zakonu bodo določeni nekateri dodatni viri za financiranje obnove in sistem izvajanja financiranja, predvsem pa bodo v njem natančno opredeljeni ukrepi za večletno obnovo, katere vrednost bo segla v milijarde evrov.

Po sprejemu zakona je kmalu v začetku leta 2024 po napovedih ministra Boštjančiča tako pričakovati rebalans proračuna za prihodnje leto. Do tedaj bo večina predvidenih sredstev za obnovo "čakala" na postavki proračunske rezerve pri ministrstvu za finance.