STA novice / Generalni državni tožilec Šketa odstopil s funkcije zaradi vožnje pod vplivom alkohola (zbirno)

Vest o odstopu Škete z mesta generalnega državnega tožilca so dopoldan potrdili na vrhovnem državnem tožilstvu, zgodaj popoldan pa je pred medije stopil še Šketa in pojasnil, zakaj se je odločil za odstop.

"V soboto, 30. 9., ponoči sem se vračal z zasebnega slavja, pri tem me je ustavila policija in mi odredila preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Prejel sem plačilni nalog, ne pa tudi predloga za sodnika za prekršek, ker meja preseženosti alkohola ni bila tolikšna, da bi bil ta predlog potreben," je v izjavi za javnost o svojem odstopu dejal Šketa.

Dodal je, da je še istega dne, torej v soboto, o vsem tem obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal svojo odstopno izjavo Državnotožilskemu svetu, predsednici državnega zbora in ministrici za pravosodje.

Šketa je poudaril, da se na svojem položaju ves čas zavzema za visoko stopnjo integritete vseh državnih funkcionarjev, zato je podal odstopno izjavo. "Odstop sem ponudil, ker menim, da bi moja dejanja lahko škodila ugledu državnotožilske funkcije in ugledu državnih tožilcev," je poudaril.

Na odstop Škete se je med prvimi odzvala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Kot je zapisala v izjavi za javnost, moramo imeti ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola, zato ceni, da je "Šketa takoj in brez pomisleka prevzel odgovornost za svoje ravnanje in odstopil s svoje funkcije."

S tem je po mnenju ministrice pokazal visoko stopnjo integritete in spoštovanje do položaja generalnega državnega tožilca, državnotožilske organizacije ter pravosodja v celoti.

Z odstopom Škete so se danes seznanili tudi člani Državnotožilskega sveta. Stališče Državnotožilskega sveta je, da je vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva, zato so njegovi člani z razumevanjem sprejeli odločitev Škete za odstop. Ob tem pa v svetu izražajo tudi obžalovanje, saj je Šketa po njihovem mnenju kakovostno in strokovno vodil tako vrhovno državno tožilstvo kot tudi celotno državnotožilsko organizacijo.

Pričakovati je, da bo vrhovno državno tožilstvo začasno vodila njegova namestnica Mirjam Kline, ki je bila na to mesto imenovana letos poleti.

Kdaj bi se to lahko zgodilo, sicer še ni jasno. Zakon o državnem tožilstvu določa, da generalnemu državnemu tožilcu preneha funkcija 30. dan po prispetju odstopne izjave na Državnotožilski svet, zatem pa do imenovanja novega generalnega državnega tožilca njegovo delo opravlja namestnik generalnega državnega tožilca.

Šketa je bil na mestu generalnega državnega tožilca od leta 2017. Nov šestletni mandat na tej funkciji je nastopil v začetku maja letos in je bil edini kandidat na razpisu, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 4. novembra.

Šketa je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, kasneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Bil je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, vse do leta 2017, ko je prevzel funkcijo generalnega državnega tožilca.

Generalnega državnega tožilca imenuje DZ na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.