STA novice / Evropski poslanci potrdili trgovinski mehanizem za zaščito suverenosti EU

Poslanci so uredbo potrdili s 578 glasovi za, 24 proti in 19 vzdržanimi glasovi ter tako uniji, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, omogočili, da se v skladu z mednarodnim pravom in v skrajni sili odzove, če so EU ali posamezne članice žrtve gospodarskega izsiljevanja tretje države, ki želi vplivati na njeno politiko ali stališče.

Novo trgovinsko orodje bo po pojasnilih iz Evropskega parlamenta predvsem odvračilno sredstvo, EU pa bo omogočilo, da se bo lahko proti gospodarski prisili borila z lastnimi protiukrepi.

Instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov je tako označen tudi kot mehanizem za zaščito suverenosti EU in članic v geopolitičnih razmerah, kjer velike globalne sile, pogosto se v tem kontekstu omenja predvsem Kitajsko, trgovino in naložbe vse pogosteje uporabljajo kot orožje.

Uredba navaja, da do gospodarske prisile pride, ko skuša tretja država z uporabo ali grožnjo uporabe trgovinskih ali naložbenih ukrepov EU ali njeno članico prisiliti k določenemu ravnanju. Za takšno ravnanje niso predvideni posebni postopki znotraj Svetovne trgovinske organizacije.

Evropska komisija bo imela v skladu z novimi pravili na voljo štiri mesece, da morebitno prisilo razišče, Svet EU, ki združuje predstavnike članic, pa bo imel na podlagi ugotovitev osem do deset tednov časa, da s kvalificirano večino odloči, ali je do prisile zares prišlo.

Glavni cilj odziva EU bo tretjo državo skozi dialog prepričati, naj s prisilo prenehajo. Če pa prizadevanja ne bodo uspešna, bo imela EU po novem na voljo vrsto protiukrepov.

Na seznamu bodo npr. omejitve trgovine z blagom in storitvami, izvrševanja pravic intelektualne lastnine in neposrednih tujih naložb. Omejiti bo mogoče tudi dostop do javnih naročil v EU in do kapitalskega trga ter odobritve izdelkov in pridelkov, za katere veljajo kemijska in sanitarna pravila. Tujo državo, ki bo izvajala prisilo, bo mogoče tudi izključiti iz raziskovalnih programov, ki jih financira unija.

EU lahko v skladu z novimi pravili zahteva tudi povračilo za škodo, ki jo je povzročila tretja država, Evropska komisija pa lahko uvede ukrepe za izvajanje teh povračil.

Uredbo bo oktobra predvidoma sprejel tudi svet, veljati pa bo začela 20 dni po objavi v uradnem listu EU.

S tem bo zaključen zakonodajni postopek, ki se je začel decembra 2021, ko je Evropska komisija nov mehanizem predlagala. Takrat so v Bruslju kot primer takšnega ustrahovanja navedli kitajske gospodarske sankcije proti Litvi zaradi odprtja tajvanskega diplomatskega predstavništva v Vilniusu.