STA novice / Svet EU za naslovitev vpliva prekarnega dela na duševno zdravje

"Boj proti prekarnemu delu je eden najboljših pristopov za zmanjševanje psihosocialnih tveganj pri delu," je ob tem dejala španska ministrica za delo Yolanda Diaz.

Duševno zdravje pomembno vpliva na delovno sposobnost in produktivnost, nasprotno pa psihološki dejavniki v službi lahko škodijo mentalnemu zdravju. Kot so izpostavili v Bruslju, lahko zlasti prekarno delo, ki je pogosto vezano na slabo plačana delovna mesta, zanj pa je značilno tudi nespoštovanje delavskih pravic, vodi v tesnobo in depresijo.

Svet EU zato države članice med drugim poziva k promociji kakovostnih politik za boj proti prekarnosti, okrepitvi javnega sistema, ki varuje duševno zdravje na delovnem mestu, spodbujanju raziskav o duševnem zdravju na delovnem mestu, podpiranju zaposlovanja in ponovnega vključevanja delavcev z duševnimi težavami ter podpiranju samozaposlenih oseb, pa tudi malih in srednje velikih podjetij pri preprečevanju povečanega tveganja duševnih težav na delu.

Ob tem je Svet EU pozval tudi Evropsko komisijo, naj razmisli o ustrezni politiki za naslovitev duševnih tveganj na delovnem mestu, o pravici do odmora kot preventivnemu ukrepu za izboljšanje duševnega zdravja, pa tudi o nadzoru nad koordinacijo državnih iniciativ glede upravljanja duševnih tveganj na delovnem mestu.

K socialnemu dialogu za izboljšanje delovnih pogojev in ozaveščanju o duševnem zdravju je Svet EU pozval tudi socialne partnerje.

Duševno zdravje tako v svetu kot v EU je vse bolj pereča tema. Leta 2022 se je z duševnimi težavami soočalo 27 odstotkov delavcev v EU, zaradi pandemije covida-19 pa se je ta odstotek še povečal, so navedli v Svetu EU.

Junija letos je Evropska komisija predstavila celovit pristop za ukrepanje na področju duševnega zdravja, ki vključuje 20 različnih pobud za izboljšanje razmer na tem področju v EU.