STA novice / Nova pravila o popravilu blaga po oceni GZS predvsem izziv za manjša podjetja

Spremembe, ki jih prinaša predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o popravilu blaga, lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju in bolj učinkoviti uporabi naravnih virov, hkrati pa bodo za številne panoge predstavljale izzive, zlasti za mala in srednje velika podjetja, v stališču, ki so ga posredovali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ocenjujejo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Čeprav postaja pravica do popravila blaga vedno pomembnejša, saj poudarja trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, pa pri GZS opozarjajo, da v mnogih primerih popravilo ni nujno najbolj trajnostna rešitev. Dodajajo, da je nakup novega izdelka včasih okolju prijaznejši, saj lahko novi izdelki porabijo manj energije in virov kot starejši, zato pozivajo k celostnemu pristopu in sprejemanju zakonodajnih rešitev, ki bi upoštevali tudi te vidike.

Predlog direktive po njihovi oceni prinaša tudi dodatne izzive in bremena za proizvajalce oz. dodatne prilagoditve proizvodnih procesov in povečane stroške, zato izpostavljajo potrebo po uravnoteženju obremenitev med proizvajalci in trgovci.

Kot so še poudarili v GZS, bodo spremembe, ki jih prinaša direktiva, občutili tudi uvozniki določenih blagovnih skupin in prodajalci, kadar skladno z zakonodajo prevzemajo obveznosti proizvajalcev (trgovska blagovna znamka).

"GZS podpira pristop od spodaj navzgor, ki spodbuja podjetja k trajnostnemu razvoju in oblikovanju varnega poslovnega okolja. Pred sprejetjem končne verzije predloga direktive pozivamo k celoviti oceni učinkov implementacije ter upoštevanju razlik med različnimi vrstami izdelkov," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Predlog direktive o popravilu blaga, ki ga trenutno kot sozakonodajalec pregleduje Svet EU, je Evropska komisija predstavila marca, z njim pa želi zagotoviti, da bo več izdelkov popravljenih v okviru garancije. Obenem želi potrošnikom zagotoviti, da bodo tudi popravilo izdelkov, ki niso več v garanciji, lažje in cenejše.

Gre sicer za eno od pobud iz nove agende za potrošnike in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki ju je komisija predložila leta 2020, ter za ukrepanje v okviru evropskega zelenega dogovora. Predlog direktive je del svežnja štirih predlogov, med katerimi so še direkcija o okoljsko primerni zasnovi ter predloga direktiv o zelenih trditvah in krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod.