STA novice / Zakonu o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov se obeta podpora

Ponovno odločanje o zakonu o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih odlokov je državnemu zakonu naložil DS, ki je na že sprejeti zakon konec septembra izglasoval veto. Po mnenju predlagateljev veta je zakon neustrezen in nepotreben, v njem vidijo tudi odstop od pravnega reda Republike Slovenije.

Državni svet meni, da bi se ustrezne rešitve lahko dosegle na podlagi že veljavne zakonodaje, sprejete rešitve pa predstavljajo kršitev načela pravne države in so slab zgled za naprej, je danes v DZ ponovil državni svetnik Miloš Pohole. Zakon bo po njegovi oceni tudi obremenil slovensko pravosodje in davkoplačevalce, ob čemer je spomnil, da skupna ocena finančnih posledic predloga zakona po oceni predlagatelja znaša več kot pet milijonov evrov.

Ključni cilj predloga zakona je odpraviti posledice pretirane represije in prekomernih posegov v človekove pravice, do katerih je prišlo zaradi vladanja z neustavnimi odloki v času epidemije covida-19, na ta način pa povrniti zaupanje ljudi v pravno državo in spoštovanje njihovih pravic, je poudarila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Krize in izredne okoliščine pač ne morejo biti izgovor za teptanje in za prekomerne posege v človekove pravice, je dodala ministrica.

Kot posebej zaskrbljujoče je izpostavila tudi dejstvo, da se je v času epidemije "discipliniralo ljudi preko prekrškovnega prava". To pa je povzročilo tudi to, da ljudje niso ponotranjili ukrepov kot pravilne, potrebne ali koristne, ampak so jih razumeli le kot obliko prisilne represije, je izpostavila Švarc Pipan.

V opoziciji predloga zakona ne podpirajo, saj menijo, da je nepotreben in neustrezen in da ruši načela pravne države. Predlog zakona je tudi nevaren precedens, saj pomeni, da lahko vsakokratna oblast za nazaj razveljavi vse postopke, je bil kritičen poslanec SDS Branko Grims in dodal, da bo SDS glasovala proti sprejetju predloga zakona.

V poslanski skupini NSi pa opozarjajo, da bi sprejetje predloga, s katerim se posega v odprte prekrškovne ali celo sodne postopke, lahko odprlo plaz novih tovrstnih zahtev. Če je prekršek izrečen v nasprotju s predpisi, slovenska zakonodaja omogoča, da kršitelj prekršek po vnaprej predvideni poti izpodbija sam, je izpostavila poslanka Vida Čadonič Špelič.

Težko pa se je znebiti tudi občutka, da je zakon predlagan zgolj zato, ker so bili prekrški izrečeni v času prejšnje vlade, je dodala Čadonič Špelič. "Takšni politični posegi v odprte prekrškovne postopke so po našem mnenju neprimerni in zaradi tega Nova Slovenija zakona ne bo podprla," je izpostavila.

V koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levici bodo predlog zakona podprli, v tem pa vidijo možnost za popravo krivic, storjenih v obdobju epidemije, ko je prišlo do pretirane kazenskopravne represije in pretiranega posega v človekove pravice, kar se je kazalo tudi s številnimi javnimi shodi in protesti.

Poslanka SD Meira Hot se strinja, da je šlo v času epidemije covida 19 za izjemne okoliščine, s kakršnimi se v Sloveniji pred tem še nismo srečali. Vendar pa pandemija po njenem mnenju ne more biti opravičilo, da se krši načelo legalitete in se prekomerno posega v človekovo dostojanstvo.

Poslanec Levice Milan Jakopovič pa je izpostavil, da kazni in sankcije za različne prekrške v času epidemije niso imele pravnih podlag, prav tako niso bile logične in legitimne, pa bi v tistih časih morale biti. "Dejstvo je, da je prejšnja vlada odloke sprejemala na silo, prav tako je tudi vsakršen izraz nestrinjanja poskušala zatreti na silo," je izpostavil.

Državni zbor bo o predlogu zakona ponovno glasoval v sredo. Zakon predvideva, da bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo.