STA novice / Poslanci ponovno sprejeli zakon o povračilu glob zaradi neustavnih covidnih ukrepov

Zakon o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, določa povrnitev plačanih oz. izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Po zakonu bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo.

Ponovno odločanje je državnemu zboru naložil DS, ki je na že sprejeti zakon izglasoval veto. Predlagatelji veta so opozorili, da je zakon neustrezen in neprimeren, sprejete rešitve zakona pa da predstavljajo kršitev načela pravne države in slab zgled za naprej. Izpostavili so tudi, da je bilo v času epidemije covida-19 zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi treba sprejemati epidemiološke ukrepe, so opozorili.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je kot ključni cilj zakona izpostavila odpravo posledic pretirane represije in prekomernih posegov v človekove pravice, do katerih je prišlo zaradi vladanja z neustavnimi odloki v času epidemije covida-19. Na ta način bi povrnili zaupanje ljudi v pravno državo in spoštovanje njihovih pravic. Po njenih navedbah je bilo med 7. marcem 2020 do 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov.

V opoziciji zakona niso podprli, saj menijo, da je nepotreben in neustrezen in da ruši načela pravne države. Opozorili so tudi, da bi sprejetje zakona, s katerim se posega v odprte prekrškovne ali celo sodne postopke, lahko odprlo plaz novih tovrstnih zahtev.

V koalicijskih strankah pa v zakonu vidijo možnost za popravo krivic, storjenih v obdobju epidemije, ko je prišlo do pretirane kazenskopravne represije in pretiranega posega v človekove pravice, kar se je kazalo tudi s številnimi javnimi shodi in protesti.