STA novice / S potrditvijo novele zakona o urejanju trga dela DZ prižgal zeleno luč daljšemu obdobju vključitve brezposelnih v javna dela

Predlog novele zakona o urejanju trga dela je v okviru zakonodajnega paketa za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, v parlamentarni postopek s podpisi več kot 5000 volivcev vložila skupina 11 županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja. Cilj predlaganih sprememb je po navedbah predlagateljev hitrejša aktivacija brezposelnih oseb in podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb.

Matični odbor DZ za delo je sicer predlog novele s sprejemom več dopolnil koalicije močno predrugačil. Večino predlaganih sprememb je z dopolnili črtal, sprejel pa je dopolnilo, s katerim je obdobje vključenosti dolgotrajno brezposelnih oseb v programih javnih del podaljšal z največ dveh na največ štiri leta.

Predlog novele so podprli poslanci koalicijskih Gibanje Svoboda, SD in Levice ter opozicijske NSi. Novelo sta podprla tudi poslanca narodnih manjšin.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v razpravi poudarili, da predlog novele zakona, kot je bil vložen v parlamentarni postopek, ne prinaša ustreznih rešitev in v takšni obliki ne bi dosegel svojega namena. Kot primernejšo rešitev so tako ocenili možnost podaljšanja obdobja vključitve brezposelnih Romov v javna dela. Takšno rešitev so že na seji matičnega odbora DZ za delo podprli s predlaganim dopolnilom.

Tako spremenjen predlog novele so sicer podprli tudi v opozicijski NSi, a obenem izrazili obžalovanje, da "koalicija ni zmogla sprejeti zakona, kot so ga predlagale lokalne skupnosti v sodelovanju s civilno družbo in pristojnimi institucijami".

V opozicijski SDS medtem menijo, da z dopolnili spremenjen predlog novele zakona težav državljanov iz socialno šibkejših in težavnih okolij ter posledic dolgotrajne brezposelnosti ne rešuje v celoti, zato ga niso podprli.

Preostale predloge sprememb zakonov v okviru omenjenega zakonodajnega paketa, in sicer predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih in zakona o voznikih, pa je zavrnil že matični odbor DZ za delo. Predlogi sprememb so med drugim predvidevali izplačevanje socialne pomoči oziroma otroškega dodatka v naravi, če otrok ne obiskuje osnove šole, in pogojevanje opravljanja vozniškega izpita s končanim sedmim razredom osnovne šole.