STA novice / Sindikati: Pogajanja o noveli zakona o delovnih razmerjih neuspešna

"V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli zakona o delovnih razmerjih so sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU," so danes sporočili sindikati.

Z zakonskimi pravili se po navedbah sindikatov določa minimalne pravice delavcev, skozi leta uporabe pa je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz zakona zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter za doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. "Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki, zato jih je nujno treba zaščititi," so poudarili.

Sindikati so v sporočilu za javnost dodali, da cenijo napore ministra za delo Luke Mesca ter kabineta predsednika vlade, ki sta skušala poiskati kompromisno verzijo zakonskega besedila, ki bi bila sprejemljiva za vse tri strani - sindikate, delodajalce in vlado.

Pričakujejo, da bo vlada sprejela predlog novele zakona, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo.

Po njihovem mnenju bi bilo treba med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. "Pričakujemo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o ostalih odprtih področjih nadaljevala," so dodali.

Če bodo vlada ali v nadaljevanju poslanci koalicije odstopili od obljub delavcem ter podlegli pritiskom delodajalcev, bodo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga.

Osnutek novele sicer na podlagi evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi - denimo namesto za določen za nedoločen čas.

Med ostalimi prvotno predvidenimi spremembami iz osnutka, ki so ga socialni partnerji usklajevali v preteklem letu in so bile v zadnjem hipu postavljene pod vprašaj, pa so prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravica do odklopa, pravica do 48-urnega počitka vsaj enkrat mesečno, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, okrepljena varnost delavskih predstavnikov, zaščita žrtev nasilja v družini, tudi z dodatnimi dnevi dopusta, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ipd.