STA novice / V javni obravnavi predlog resolucije o nacionalnem programu za mladino 2023-2032

Resolucijo je kot strateški dokument pripravilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju ter drugimi pristojnimi ministrstvi. V 16. členu opredeljuje nacionalni program za mladino kot temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Nacionalni program vsebuje programe, finančni načrt s prikazom stroškov in virov, nosilce, pričakovane razvojne učinke in kazalnike merjenja učinkov, obdobje ter roke uresničevanja tega programa.

Resolucija je nastajala v času po pandemiji covida-19, zato upošteva dejstvo, da je pomembno oblikovati odpornost proti takim in podobnim družbenim in gospodarskim izzivom, saj je na podlagi raziskave Mladina 2020 razvidno, da so mladi v času kriz tisti, katerih položaj se v primerjavi z drugimi še dodatno poslabša, denimo na področju trga dela, duševnega zdravja. Ključna izhodišča za načrtovanje resolucije so bile tako ugotovitve in priporočila iz raziskave Mladina 2020. Prav tako je pomembno izhodišče resolucija o strategiji EU za mlade 2019-2027 ter EU Youth Report.

V skladu z zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju so mladi opredeljeni kot "mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta". Ključna področja, ki vplivajo na mlade, so izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, sodelovanje v družbi, bivanjske razmere ter kultura.

Vizija nacionalnega programa je omogočiti mladim možnosti in spodbude za kakovostno izobraževanje, kakovostna delovna mesta, zdravje, sodelovanje v družbi ter kulturo. Cilje bodo uresničevala ministrstva iz sredstev državnega proračuna in finančnih mehanizmov EU - proračuna EU za obdobje 2021-2027 in programa Erasmus+, so zapisali.

Izpostavljeni cilji programa so: skrb za varno in spodbudno učno okolje (izpopolnjevanje pedagoškega kadra pri duševnem zdravju, zagotavljanje strokovne podpore učencem ter dijakom), celostna obravnava področja nadarjenih, prenova vzgojno-izobraževalnega sistema za zeleni in digitalni prehod (pridobivanje kompetenc), modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov in vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest, povezovanje izobraževanja z gospodarstvom ter razvoj podpornega okolja (povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja).