STA novice / Ministrstvo za delo odsvetuje uporabo koncepta t. i. starševskega odtujevanja otroka

Uporaba tega koncepta po svarilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za žrtve nasilja predstavlja veliko nevarnost, ki jo v tem primeru povzročajo prav državni organi. V slovenski sodni praksi se neznanstveni koncept sindroma starševskega odtujevanja uporablja celo kot veljavna diagnoza, pojavlja pa se tudi v komentarju k 141. členu družinskega zakonika, so zapisali v okrožnici, ki so jo danes posredovali centrom za socialno delo (CSD).

Koncept je po njihovem pojasnilu brez teoretske podlage, zanesljive definicije in orodja za prepoznavo, zato ga ni mogoče natančno opredeliti. Medtem imajo obtožbe o domnevnem odtujevanju lahko za ženske in otroke usodne posledice, so opozorili.

Termin sindrom starševskega odtujevanja je leta 1985 skoval ameriški pedopsihiater Richard Gardner. Pojavljal naj bi se v razveznih postopkih, in sicer samo v povezavi z materami oziroma predvsem v povezavi z njimi. Otrok naj bi se od enega starša, praviloma od očeta, odtujeval zaradi domnevno manipulativnega vedenja matere. Čeprav Gardner ni nikoli dokazal, da ta sindrom obstaja, se je ideja razširila in prešla v poljudno rabo.

Evropski parlament je v resoluciji o vplivu nasilja v družini in pravic do varstva in vzgoje na ženske in otroke iz leta 2021 opozoril, da tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Ameriško psihološko združenje zavračata uporabo omenjenega in podobnih izrazov, ker se lahko strateško izkoriščajo zoper žrtev nasilja za ustvarjanje dvomov o njenih starševskih sposobnostih.

Škodljive posledice pri uporabi spornega koncepta dokazujejo številne raziskave. Sodobna sodna praksa v tujini ga je zato začela zavračati, Italija je njegovo uporabo v sodnih postopkih celo prepovedala.

Po opozorilu ministrstva je eden od razlogov za razpad partnerskih zvez nasilje, ki ga eden od partnerjev izvaja nad družinskimi člani. Kjer je navzoče nasilje, gre za izrazito neenaka razmerja moči med storilcem in žrtvijo. Evropski parlament izpostavlja, da morajo države pogodbenice istanbulske konvencije zagotavljati, da se pri določanju varstva in vzgoje otroka ter pravice do stikov upošteva tudi pojavnost nasilja v družini.

Več analiz je pokazalo, da se z uporabo spornega koncepta v sodni praksi odgovornost za nasilje v družini prenaša z dejanskega storilca na žrtev. Po opozorilih stroke je domnevno odtujevanje vzvod, ki ga povzročitelji nasilja uporabljajo proti svojim žrtvam, da bi ohranili nasilni nadzor. Trditve o domnevnem odtujevanju so namenjene vzbujanju dvoma o verodostojnosti žrtve. Ta je prikazana kot povzročiteljica resničnega nasilja, ki ga izvaja nad nekdanjim partnerjem preko otroka.

Uporaba neznanstvenega koncepta o odtujevanju je sporna v vseh postopkih. Vodi namreč v označevanje starša, ki mu je bil otrok dodeljen v varstvo in skrb, kot manipulativnega in škodljivega za otroka. Posledično je otroku odvzeta pravica do samoodločanja in samozastopanja v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah, saj njegovi pripovedi ne verjamejo, ampak ga patologizirajo.

Državne službe tako otroka, ki je bil žrtev ali priča nasilju v družini, silijo v nove stike s povzročiteljem, vzrok za njegov odklonilen odnos do tovrstnih stikov pa pripisujejo domnevnim manipulacijam drugega starša, so še zapisali na ministrstvu.