STA novice / Vodje parlamentarnih strank v torek na posvetu o predlogu zakona o obnovi

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala prejšnji teden, pred dokončno potrditvijo pa ga v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti.

Z zakonom želi vlada pospešiti postopke na področju gradnje. Med drugim mnenjedajalcu nalaga, da mora pri gradnji državne infrastrukture na razvojnih projektih, ki so v interesu tako države kot tudi prizadete regije, projektne pogoje izdati v 15 dneh od prejema zahteve, je razvidno iz osnutka predloga zakona, ki ga je pridobila STA.

Tretjo razvojno os na odseku od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Prevalje bi vlada določila kot razvojni in prednostni cestno-infrastrukturni projekt, katerega izgradnja bo zagotovila ustrezno povezanost koroške regije z ostalimi središči nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena.

Za pomoč prebivalcem je v predlogu zakona med drugim predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano 100-odstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi tistim posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov, z nepovratnimi ter tudi povratnimi sredstvi.

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu. Poleg proračunskega financiranja, podprtega tudi z evropskimi sredstvi, in prejemkov od donacij ter solidarnostnih sobot so predvideni nekateri dodatni začasni fiskalni viri.

Ob začasnem petletnem davku na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja) in delu dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga je kot eden od virov financiranja ukrepov v osnutku zapisano začasno petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).

Prav ta začasni dvig obdavčitve dobičkov podjetij je v gospodarstvu povzročil največ negodovanja. V Gospodarski zbornici Slovenije tako predlog ocenjujejo kot hud udarec za celotno gospodarstvo, "še posebej pa za tisti del, ki že mesece opozarja na padanje naročil".

Predlog zakona glede na osnutek posega tudi v stanovanjsko politiko. Trenutna zakonska ureditev namreč onemogoča brezplačno odsvojitev nepremičnin (predvsem zemljišč) države in občin v korist Stanovanjskega sklada RS, ki bi mu omogočila hitrejšo in cenejšo izvedbo stanovanjskih projektov na prizadetih območjih. Vlada tako predlaga enostaven in hiter prenos zemljišč občin v last sklada.

Gre za časovno in lokacijsko omejen ukrep, in sicer zgolj za pet let od uveljavitve zakona in na območjih prizadetih s poplavami in plazovi, je zapisano v osnutku zakona.

Predvideva tudi pravno podlago za izvedbo javnih razpisov za dodelitev javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij in spodbujanje povezljivosti v skladu s predpisi EU. Prav tako zakon predvideva, da mora pristojno ministrstvo najpozneje do 30. junija prihodnje leto objaviti javni razpis za gradnjo visokozmogljivih mobilnih 5G omrežij na območjih, ki so bila prizadeta v poplavah in plazovih.

Zaradi predvidenega povečanja števila uporabnikov storitev na področju duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči za posamezne ciljne skupine so za izvajalce programov, ki delujejo na prizadetem območju, predvidena dodatna sredstva.

Obsega tudi vrsto ukrepov s področja kmetijstva, kot so sanacija osuševalnih in javnih namakalnih sistemov, sanacija kmetijskih zemljišč, načrtovanje nadomestnih kmetijskih objektov in kmetij ter vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč.

V okviru obnove se na kmetijskih zemljiščih obenem dopušča gradnjo in umeščanje jezov, vodnih pregrad in vodne infrastrukture. Med začasnimi ukrepi so tudi jamstva države za predplačila iz programa razvoja podeželja 2014-2020 za obnovo in razvoj po poplavah in plazovih, ki jih bodo lahko koristili nosilci kmetijskih gospodarstev, prav tako pa bodo nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko pridobili poroštva države za kredite za obnovo in razvoj.

Med ukrepi na področju sladkovodnega ribištva osnutek zakona predvideva oprostitev celotnega ali delnega plačila koncesijske dajatve drugega obroka v letu 2024 in v letu 2025, na področju gozdarstva pa je kot začasen ukrep predvidena obnova gozdnih cest.