STA novice / Po ugotovitvah KPK Leben, Cerjak in Gabričeva kršili določbe o integriteti (dopolnjeno)
četrtek, 9.11.2023
Ljubljana, 09. novembra (STA) - Protikorupcijska komisija je končala postopke preiskav v primeru sumov, da so nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben, član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak in nekdanja županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič kršili integriteto. Vendar ugotovitve še niso pravnomočne, vsi trije so se zoper odločitev komisije pritožili.
Glede ugotovitev tako še tečejo upravni spori. Do končanih postopkov pred sodiščem komisija zato drugih informacij o postopkih ne sme posredovati, so še zapisali na KPK.
Znano je tako le, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) postopek zoper Lebna vodila v zvezi z njegovim delovanjem pri obravnavi vloge za javno-zasebno partnerstvo za Letališče Edvarda Rusjana Maribor, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Prijavo so dobili leta 2022.
Leben za STA zadeve ni želel komentirati, po informacijah STA pa gre za najemno pogodbo z družbo Aerodrom Maribor, prek katere je bilo podjetje SHS Aviation, za katerim je stal kitajski kapital, med marcem 2017 in januarjem 2019, ko je pogodbo odpovedalo, najemnik letališke infrastrukture ter pripadajoče opreme.
Zoper Cerjaka je KPK vodila postopek v zvezi z njegovim delovanjem na mestu člana nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA).
Cerjakovo delovanje na tem mestu je bilo sicer javno problematizirano leta 2021 zaradi razkrivanja poslovne skrivnosti. Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je lani že ugotovila, da je Cerjak, ki je odvetnik, s tem, ko je na seji nadzornega sveta odtujil in kasneje v javnosti razkril dokument, za katerega je vedel, da je označen s stopnjo zaupnosti "poslovna skrivnost", kršil 8. in 15. člen kodeksa odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva.
Postopek zoper Jasno Gabrič je na KPK tekel v zvezi z najemanjem odvetniških storitev leta 2022. Kot je Gabrič dejala za STA, so odvetniki pripravili njen odziv kot županje na navedbe, ki so bile po njeni oceni neresnične. Strošek je plačala občina, medtem ko KPK meni, da bi ga morala sama, je pojasnila.
Ugotovitve KPK v tem primeru še niso pravnomočne, je pa pravnomočnih več njenih sorodnih ugotovitev. Upravno sodišče je tako denimo letos zavrnilo tožbo župana Občine Brda Franca Mužiča in s tem pritrdilo ugotovitvam KPK, da njegova odločitev, da ga zastopa odvetniška pisarna, ki zastopa tudi občino, lahko predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov.
Zadnje novice
-
EU bo dobila center za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu
30.9.2026 -
Nevladne organizacije opozorile na pasti neposrednih namenitev dohodnine
29.9.2026 -
V Kopru kratkoročno oddajanje nepremičnin določeno na zakonskem maksimumu
29.9.2026 -
Slovenija ratificirala sporazum Ceta (dopolnjeno)
29.9.2026 -
Matični odbor DZ podprl predlog rebalansa letošnjega proračuna
29.9.2026 -
V javni obravnavi predlog za uporabo tehnologije razpršenih evidenc na trgu vrednostnih papirjev
29.9.2026 -
Inšpektorji v nadzor nad nabiranjem gob
29.9.2026 -
KPK zaradi navedb o izobrazbi uvedla preiskavo zoper poslanca Mijiča
29.9.2026 -
V Levici bi najranljivejšim pomagali z draginjskim dodatkom
29.9.2026 -
Slovenija oddala še zadnji zahtevek za sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost
29.9.2026 -
Janša pričakuje, da se bo Skok spopadel tudi s trgovino z drogo
29.9.2026 -
Vlada v odgovoru fiskalnemu svetu o primanjkljaju pod tremi odstotki BDP
29.9.2026