STA novice / Vlada bo predlog zakona o obnovi sprejela predvidoma v četrtek

Vlada je o predlogu zakona o obnovi danes opravila vsebinsko obsežno razpravo, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zakonski predlog je po njegovih besedah v veliki meri usklajen, nekaj zadev pa še ni povsem jasnih, zato so potrjevanje zakona prestavili.

"Pričakovati je, da bomo predlog zakona potrdili v četrtek na dopisni seji. Nekaj zadev je treba namreč še razčistiti. Ne gre za posebej velika vprašanja, a presodili smo, da si je dobro vzeti še en dan," je odločitev pojasnil Boštjančič.

Podrobneje o odprtih zadevah ni spregovoril. Pojasnil je le, da gre za dileme med različnimi resorji. "Na eni strani gre za tehtanje ukrepov, ki jih želimo čim hitreje vpeljati in za katere želimo, da dajo čim prej rezultate, po drugi pa za tehtanje nevarnosti, da se te ukrepe ne bi zlorabljalo za kakšne druge namene," je dejal minister.

Dejstvo, da danes na seji vlade ni bilo premierja Roberta Goloba - ta je po petkovi operaciji še na bolniški -, po njegovih besedah ne igra nobene vloge pri časovnici sprejemanja tega zakona. Vanj želi vlada vključiti tudi nekaj predlogov opozicije.

Obsežen zakonski predlog, ki šteje približno 150 členov, bodo na vladi podrobneje komentirali, ko ga bodo vložili v parlamentarno proceduro.

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem.

V začetku novembra je na temo priprave zakona potekal tudi vrh parlamentarnih strank. Kljub trenutnim političnim napetostim je bilo zaznati precejšnjo mero soglasja o predvidenih ukrepih za obnovo infrastrukture in pomoč občinam, prebivalstvu ter podjetjem. Je pa opozicija kot izrazito negativno izpostavila predvsem predvideno dodatno obremenitev gospodarstva.

Zakon bo glede na osnutek namreč prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Že z novelo interventnega zakona se je medtem vlada odpovedala solidarnostnemu prispevku, ki bi ga plačevali vsi državljani.

Medtem ko so splošni namen zakona in številni napovedani ukrepi sprejeti pozitivno, pa so v gospodarstvu močno nezadovoljni zaradi predvidenih dodatnih obremenitev.