STA novice / V javni razpravi predlagane spremembe zakona o invalidskih organizacijah

Cilj zakona je po navedbah predlagateljev sistemsko urediti naloge nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije ter njegovo financiranje za izvedbo nalog, ki so v javnem interesu. Te so zastopanje invalidskih organizacij pred različnimi javnostmi, zastopaje njihovih interesov, predlaganje predstavnikov oziroma članov različnih teles, opravljanje različnih analiz, povečanje stopnje vključenosti invalidov v družbo in zagotavljanje polnega spoštovanja človekovih pravic in nediskriminacija na podlagi invalidnosti.

Ker gre za naloge v javnem interesu, naj se te sofinancirajo iz državnega proračuna, poudarjajo predlagatelji sprememb. "Financiranje mora biti stalno, višina sredstev pa se lahko določi glede na dejanski obseg stroškov," so zapisali. Sofinanciranje sicer ne bi bilo avtomatično, temveč bi pristojno ministrstvo in nacionalni svet pogodbo vsako leto sklenila na podlagi letnega plana, ki ga nacionalni svet predloži ministrstvu.

V prvem letu bi v proračunu v ta namen zagotovili 250.000 evrov, nato bi bila višina zneska odvisna od omenjenega dogovora. Nacionalni svet pa bi lahko sredstva za svoje delovanje pridobival tudi iz članarin, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti nacionalnega sveta, z darili in volili, s prispevki donatorjev in iz drugih virov.

"Zagotavljanje finančne samostojnosti nacionalnega sveta invalidskih organizacij pomeni zagotovitev, da ta lahko izvaja svoje naloge, ki pomenijo uresničevanje javnega interesa. Ob odsotnosti takšnega financiranja lahko pride do nedopustnega posega v ustavno zagotovljen položaj pravic invalidov," opozarjajo predlagatelji zakona. Kot dodajajo, mora nacionalni svet za redno, pravočasno in strokovno izvajanje vseh nalog razpolagati z zadostnim številom ustrezno usposobljenih kadrov, kar je povezano z zadostnimi in stabilnimi finančnimi viri za njihovo zaposlitev.

Financiranje nevladne organizacije iz državnega proračuna na podlagi predloženega programa v slovenskem pravnem redu ni novost, saj enak način financiranja velja denimo tudi za Mladinski svet Slovenije, ki je nacionalno združenje mladinskih organizacij, pojasnjujejo predlagatelji.

Prav tako so prepričani, da bi si država z zagotovljenim financiranjem zagotovila tudi sogovornika ob pripravljanju zakonodaje, ki vpliva na življenje invalidov. Predlagane spremembe pa bi vlado in druge državne organe zavezale, da pred sprejetjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje invalidov o tem obvestijo nacionalni svet.

Predlagane spremembe zakona bodo v javni obravnavi do 6. decembra.