STA novice / Svet Evrope: Nacionalizmi in sovražni govor grožnja miru na Balkanu

V poročilu komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović o soočanju držav na območju nekdanje Jugoslavije z vojnami v 90. letih prejšnjega stoletja izpostavljajo, da so države, ki so nastale na območju po krvavem razpadu SFRJ, storile pomembne korake. Kaznovale so storilce, med drugim s sojenji na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, reševale vprašanje pogrešanih oseb ...

Vendar so prizadevanja za spravo še vedno pomanjkljiva, tudi zaradi pomanjkanja politične volje, piše v poročilu, ki opozarja še, da "posledice neuspeha, da bi izvedli širše reforme, ki bi upoštevale preteklost, še naprej spodkopavajo demokratični napredek in mir v regiji".

Izpostavili so vnovično okrepitev "etnonacionalističnega diskurza" skupaj z zanikanjem vojnih zločinov in poveličevanjem vojnih zločincev tudi na najvišji politični ravni, ki resno ovirajo napore v smeri sprave in ogrožajo mir.

Prisotnost vojnih zločincev, tako domnevnih kot obsojenih, v institucijah in javnih službah, pa ima "resen vpliv na žrtve in preživele ter na uspešnost prizadevanj za reformo pravne države", opozarjajo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Komisarka Mijatović je ob objavi poročila danes izpostavila odgovornost vseh, tudi medijev, verskih voditeljev in javnih osebnosti, predvsem pa političnih voditeljev, da se ti trendi obrnejo.

Med priporočili je Svet Evrope navedel, da je "opravičilo države ključno za priznanje resnosti tega, kar se je zgodilo, in za vplivanje na dojemanje žrtev v družbi". Izpostavil je pomen sodelovanja med državami in medgeneracijske dimenzije soočanja s preteklostjo, kot tudi ključen pomen okrepitve politične in finančne podpore močni in odprti civilni družbi na področju tranzicijskega pravosodja.

V poročilu je omenjena tudi Slovenija. V okviru izzivov na področju človekovih pravic so opozorili, da vprašanje vseh izbrisanih še ni rešeno kljub dopolnilu oziroma zakonu iz leta 2010 in 2013, s katerima je Slovenija uredila njihov status in izplačilo odškodnin.

"Ne glede na te zakone številni izbrisani nikoli niso mogli povrniti svojih pravic do prebivanja ali prejeti odškodnine bodisi zaradi omejevalnih pogojev bodisi ker so zamudili rok za vložitev prošnje", so zapisali. Izpostavili so, da nekaj izbrisanih še vedno živi v Sloveniji brez kakršnegakoli pravnega statusa.

So pa pozdravili uradno opravičilo, ki ga je predsednik republike Borut Pahor v imenu države in v svojem imenu lani izrekel izbrisanim 30 let po njihovem izbrisu. Kot so zapisali, je bilo po vojnah na območju nekdanje Jugoslavije le nekaj izjav, s katerimi so politiki in institucije priznali odgovornost za kršitve človekovih pravic v preteklosti.

Slovenijo v poročilu omenjajo tudi v zvezi s primeri polarizacije javne razprave, in sicer v družbenih mnenjih, in napetostih iz časa druge svetovne vojne in nekdanje Jugoslavije.

Ob objavi poročila na več kot 70 straneh, ki so ga pripravljali 12 let in je drugo poročilo urada o tem vprašanju, je Mijatović danes še izpostavila, da ima "neuspeh pri popolnem soočenju z vojnimi grozodejstvi in temeljnimi vzroki konfliktov v 90. letih prejšnjega stoletja še vedno uničujoče posledice na spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in socialno kohezijo v državah nekdanje Jugoslavije", so sporočili iz Sveta Evrope.

Vse manj je časa, da bi za žrtve, ki so vse starejše, dosegli učinkovito pravico, odškodnine in resnico, je izpostavila.