STA novice / Poslanci novelo zakona o varstvu okolja poslali v nadaljnjo obravnavo

Da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 50 poslancev, proti je bil eden.

Temeljna zahteva nevladnih organizacij, ki so konec septembra predlog novele v parlamentarno proceduro vložile s pomočjo podpisov državljanov, je, da se okoljski standardi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov, zakonsko izenačijo s tistimi za naprave za sosežig.

"Popolnoma nerazumljivo je, da je obratom, kot je Salonit Ahnovo, dovoljeno v okolje izpuščati nekajkrat več strupenih emisij kot specializiranim sežigalnicam odpadkov," je danes pred poslanci poudarila Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in Dolina Soče. Izenačitev normativov je tako za njih "edina sprejemljiva in prava rešitev", ki si jo zaslužijo prebivalci, ki živijo v okolici takih obratov.

Predlog novele predvideva tudi določbo, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu, ter povečanje frekvence poročanja o monitoringu z letne v mesečno, kar je, kot je poudarila Satler, nujno tako z vidika ustreznega nadzora kot preglednosti delovanja onesnaževalca.

Koalicijski poslanci so v predstavitvi stališč poslanskih skupin opozorili na okoljska in zdravstvena bremena, ki jih desetletja trpijo prebivalci v neposredni bližini sosežigalnic, ob tem pa se zavzeli za popravo teh krivic. V Gibanju Svoboda so medtem ocenili, da je treba biti pri sprejemanju tovrstnih zakonskih rešitev previden. Da bi se izognili nepremišljenim in naglim odločitvam, so se zavzeli za obravnavo novele po rednem postopku, kar so pozdravili tudi v opozicijskih strankah.

V SDS si želijo, da bi se v nadaljnjo obravnavo zakona vključila najširša strokovna javnost, s čimer bi prišli do zakona, ki ne bi povzročil nasprotovanj v gospodarstvu in tudi v drugih okoljih.

Da poslanci ne smejo preslišati opozorila gospodarstva, da zakon v trenutni obliki prinaša za podjetja številne nepredvidljive posledice, pri čemer naj bi bilo ogroženih več deset tisoč delovnih mest, pa so opozorili v stranki NSi.

V nadaljnji razpravi o zakonu, v kateri so sodelovali predvsem koalicijski poslanci, je poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič poudarila, da so novelo zakona dolžni podpreti, saj so se tudi s koalicijsko pogodbo zavezali za zmanjšanje pritiskov na naravo in zdravo življenjsko okolje. Da bi bila njegova izvedljivost v praksi še boljša, pa verjame, da bo treba obstoječo novelo v nadaljnjem postopku vsebinsko še izboljšati. Za celovit pristop k dokončanju zakonskega predloga z vključitvijo čim več dejstev in mnenj različnih deležnikov se je zavzela tudi Bojana Muršič iz SD.

Andrej Kosi iz SDS je dejal, da sam ne nasprotuje predlagani noveli, je pa treba stvari premisliti, saj je izenačitev okoljskih standardov za sežigalnice in sosežigalnice težko doseči. "Treba je iskati kompromis med varstvom okolja, gospodarstvom in tem, kar lahko dosežemo. Kot so povedali predstavniki Salonita Anhovo, je težava v tem, da trenutna tehnologija ne dosega tega, da bi bilo bolj čisto okolje," je dodal.

Da mora imeti DZ pri tej zgodbi predvsem fokus na ljudeh, pa je opozoril Matej Tašner Vatovec iz Levice. "Debata o tem, da moramo iskati nek kompromis med zdravjem ljudi in tem, kako lahko omogočimo podjetju, da dela dalje nemoteno, je napačna. Vsako podjetje bo strmelo k zniževanju odhodkov, poseg, ki bi zahteval, da se emisije zmanjšujejo, pa za njih pomeni dodatne investicije in manjše dobičke," je poudaril.