STA novice / Vlada sprejela akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je najpomembnejši cilj zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev do leta 2030 na raven med 3,8 in 4,6 odstotka, kar bi pomenilo skoraj prepolovitev energetske revščine v Sloveniji.

Po oceni državnega statističnega urada je bilo namreč v letu 2021 takšnih gospodinjstev 55.000 oz. 6,5 odstotka, v letu 2022 pa 62.000 oz. 7,2 odstotka.

Drugi cilj je izvedba naložb na področju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije za vsaj 8000 energetsko revnih gospodinjstev.

Tretji cilj pa je kumulativni prihranek energije teh gospodinjstev v obdobju 2023-2030 v višini 573 gigavatnih ur.

Kot je dejal minister, bo poudarek na izvajanju ukrepov v naslednjih treh letih. Za obdobje 2024-2026 je predvidenih 33,8 milijona evrov, od tega 27 milijona evrov za investicijske ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije in rabo obnovljivih virov energije, kot je vgradnja novih kurilnih naprav na lesno biomaso, pet milijonov evrov za vključevanje energetsko revnih v energetske skupnosti in 1,8 milijona evrov za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami ter neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.

"S tem ne izboljšujemo samo energetske revščine, ampak tudi zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in izboljšujemo bivalne pogoje ranljivim skupinam v naši družbi. Akcijski načrt je ključen dokument tudi zaradi zagotavljanje pravičnega prehoda v nizkoogljično družbo za vse ter tudi za uspešno upravljanje sredstev, ki so za zmanjševanje energetske revščine že na voljo," je dejal minister.

Po letu 2026 bodo za zmanjševanje energetske revščine na voljo dodatna evropska sredstva, in sicer bo po ministrovih besedah za te ukrepe namenjen velik del od okoli 300 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija deležna iz socialnega sklada za podnebje.

Glavni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine je Eko sklad, ki tovrstne programe izvaja že skoraj desetletje. Med drugim prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ponuja sofinanciranje energetske prenove stavb oz. jim v primeru, da živijo v večstanovanjski stavbi, v celoti krije njihov delež pri tovrstnih investicijah.

Sklad bo v petek objavil nov razpis, ki bo namenjen materialno ogroženim gospodinjstvom - v katerih je član gospodinjstva prejemnik denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka ali energetskega dodatka, ali pa gospodinjstvo prejema otroški dodatek v prvih treh dohodkovnih razredih - ki živijo v energetsko neučinkovitih stavbah ali v neustreznih bivalnih razmerah.

Gospodinjstvo bo lahko dobilo do 18.000 evrov za enega ali več ukrepov, med katerimi so toplotna izolacija strehe, zunanjih sten ali tal, vgradnja energetsko učinkovitih oken, sistema za pripravo tople sanitarne vode in lokalnega prezračevanja ter za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na biomaso. V primeru samo zamenjave kurilne naprave bo dodeljenih do 12.000 evrov. Upravičencem bodo na voljo koordinatorji za pomoč pri zbiranju dokumentacije in pripravi vloge ter tudi zbiranju predračunov in iskanju izvajalcev, je minuli teden pojasnil Eko sklad.