STA novice / Predlog zakona o medijih želi povečati preglednost lastništva in financiranja medijev

Veljavni zakon je star dve desetletji in zato je njegova posodobitev več kot nujna, so prepričani. Ne zajema namreč niti novih medijev niti novih tehnoloških rešitev, prav tako nima učinkovitih ukrepov za varovanje medijskega pluralizma. Hkrati ne razkriva medijskega lastništva in ne predvideva različnih državnih pomoči za medije.

Predlog ima tri stebre, ki so avtonomija novinarjev, medijska raznolikost in preglednost. Pri njegovi pripravi je sodelovala medresorska delovna skupina pod vodstvom ministrstva za kulturo.

Prinaša novo definicijo medija, ki zajema tudi nove medije. Pomembno povečuje preglednost medijske krajine, in sicer tako lastništva kot tudi financiranja medijev. Predvideli so posebne postopke, s katerimi bodo ugotavljali koncentracijo lastništva medijev. Hkrati želijo povečati preglednost državnega oglaševanja v medijih.

Vsebuje podlage za državne pomoči medijem in za učinkovito preprečevanje sovražnega govora. Med drugim so upoštevali izsledke posebne delovne skupine za zamejevanje sovražnega govora, ki je bila ustanovljena pri vladi. Posebno poglavje je tudi umetna inteligenca in njena uporaba v medijih. Jasno bo moralo biti razvidno, kaj je delo umetne inteligence.

Predlog želi zagotoviti čim večjo preglednost pri porabi javnega denarja. Razvidno bo, koliko sredstev bodo podjetja in občine dale posameznim medijem in pod kakšnimi pogoji. Razvid medijev pa bo eden od mehanizmov, ki bo to omogočal. Zdajšnji razvid, ki je star dve desetletji, nima povezanih baz podatkov in ni v koraku s časom. Želijo ga posodobiti, da bo primeren za 21. stoletje.

Medijski razpis, ki ga ministrstvo objavi vsako leto in je bil letos in lani v višini treh milijonov evrov, se bo po novem preoblikoval v državno shemo. Kdo bo tisti, ki bo odločal o višini prejetega zneska, še niso določili. Zagotovo pa to ne bo komisija, kot je zdaj pri medijskem razpisu.

Predlog ne navaja, kdo je medij in kdo ne. Pripravljavci so namreč menili, da ni na mestu, da to pove država.

Predvideva ustanovitev nacionalnega sveta za medije. Definicijo popravka z vsebinskega vidika ohranja takšno, kot je zdaj. Pomoči pri kritju poštnih stroškov za tiskane medije pa ne bo uredil ta zakon, ampak zakon o poštnih storitvah.

Zakon bo eden najsodobnejših v EU, so prepričani na ministrstvu. Upošteva vsebino akta o umetni inteligenci, o katerem sta Svet EU in Evropski parlament v petek dosegla okvirni dogovor. Ker pa je ministrstvo dejavno sodelovalo tudi pri oblikovanju evropskega zakona o svobodi medijev, je lahko že vključilo tudi rešitve iz tega zakona.