STA novice / Odbor DZ podprl predlog novele gradbenega zakona

S predlogom novele želi vlada po pojasnilih ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka rešiti kadrovsko problematiko gradbene inšpekcije. S spremembami je tako razširila nabor možnih oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.

Za imenovanje bi bila po novem dovoljena nižja stopnja izobrazbe (prva bolonjska stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. "S to spremembo bomo omogočili večji nabor potencialnih novih gradbenih inšpektorjev in učinkovitejšo delitev znotraj same inšpekcije," je pojasnil minister.

Predlagana je tudi sprememba člena, ki določa elektronsko poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja (eGraditev). To bi moralo po veljavnem zakonu zaživeti 1. januarja 2024 po vsej državi, po predlogu pa bi se ga uvedlo postopoma po upravnih organih do 6. januarja 2025.

Gre za kompleksen sistem, ki bo vsem upravnim enotam, vsem investitorjem, vsem arhitektom in inženirjem ter mnenjedajalcem, tudi občinam, omogočil poslovanje na področju graditve izključno v elektronski obliki. Sočasno po Novakovih pojasnilih ne bo mogoče nuditi ustrezne podpore vzpostavitvi sistema na vseh upravnih enotah, zato bo novela določala postopno uvedbo pri posameznih upravnih organih v letu 2024 in letu 2025.

Tako bi se denimo 1. januarja 2024 začel uporabljati na območju Upravne enote Postojna, nato pa vsak mesec pozneje v dodatnih upravnih enotah. Do vzpostavitve sistema eGraditev bi se poslovanje izvajalo na ustaljen način, hkrati pa bi se investitorjem dalo možnost za poslovanje prek sistema eGraditev, če bi ta že bil vzpostavljen pri pristojnem organu.

Z zamikom datuma vzpostavitve eGraditve bi se premaknila tudi sprememba načina plačila komunalnega prispevka iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja na fazo prijave začetka gradnje, obveznost prijavljanja gradnje stavbe, ki je enostavni objekt, in vzpostavitev gradbene parcele.

Predlog novele je med drugim podprla komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. A kot je dejal njen predstavnik Andrej Poglajen, se v luči reševanja kadrovske stiske odpira vprašanje, ali bodo tovrsten pristop ubrali tudi na drugih področjih. "Na primer na področju vzgoje in izobraževanja, kar pa lahko ima širše družbene posledic," je dejal.

Ob tem je dodal, da komisija podpira načrtovano digitalizacijo postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, a jih zanima, če obstajajo varovalke ob morebitnih tehničnih težavah po uvedbi sistema. Spomnil je na izkušnje na področju zdravstva.

Člana odbora DZ za infrastrukturo Zvonko Černač (SDS) in Janez Žakelj (NSi) sta bila kritična, da vlada predlog novele v DZ pošilja po nujnem postopku. "Nujni postopek je mogoč v primerih, ko gre za naravne nesreče, vojno ali pa težke neodložljive posledice za delovanje države. Nič od tega ni tukaj izkazanega. Ta postopek se masovno zlorablja," je opozoril Černač.

Neresno se mu zdi tudi, da bi sistem eGraditev uvajali postopno. Vladi je predlagal, da sistem pripravi na način, da bo lahko hkrati zaživel na vseh upravnih enotah, sicer ga ne bo uporabljal nihče.

Miroslav Gregorič (Svoboda) je pozdravil sprostitev formalnih izobraževalnih pogojev za gradbene inšpektorje, si pa želi, da bi šli vsi skozi centralizirano periodično izobraževanje za celo Slovenijo.

Tudi predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je podčrtala kadrovsko podhranjenost gradbene inšpekcije. Z uveljavitvijo gradbenega zakona 1. junija lani se je pogoj za stopnjo izobrazbe dvignil, izpadla pa je določba, ki bi uredila status devetih inšpektorjev z nižjo izobrazbo. "Ti so do junija 2022 izpolnjevali vse pogoje za vodenje inšpekcijskih postopkov, naslednji dan pa jih več niso in je bil to posledično za inšpektorat velik udarec. Šlo je za devet od 62 inšpektorjev," je dejala.