STA novice / DZ potrdil uvedbo minimalnega davka

Davek je rezultat pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20. Članice EU so se o njem dogovorile v začetku lanskega decembra, rok za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo pa je konec letošnjega decembra.

Davek bo veljal za skupine podjetij s prihodki, ki presegajo 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Zakon se bo začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom letos.

Gre za povrhnji davek, ki ga ne gre enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Z novim povrhnjim davkom se bo obdavčilo vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

Nova povrhnja obdavčitev po navedbah ministrstva za finance naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od deset milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Na finančnem ministrstvu na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, bo z novim davkom obdavčenih skupaj 184 multinacionalnih skupin. Skupna letna davčna obveznost družb, ki so del teh multinacionalnih skupin in so rezidenti v Sloveniji, je okoli 27 milijonov evrov. Ob uvedbi bo ta dodatna davčna obveznost v prvem letu predstavljala dodatne davčne prihodke državnega proračuna, pozneje se bo številka še povečala, so izračunali.

Poslanci so zakon izpostavili kot pomemben korak na poti do pravičnejše obdavčitve podjetij. Kot je danes dejal poslanec Svobode Tine Novak, je razumljivo prizadevati si, da podjetja davke plačujejo v državah, kjer ustvarjajo prihodke in dobičke.

Tudi po mnenju SDS bo minimalna obdavčitev ob enotnem izvajanju pozitivno vplivala na konkurenco in prispevala k davčni preglednosti. V NSi pa so predlagali, da bi zakon zaradi trenutno zaostrenega poslovnega okolja dejansko uveljavili šele z letom 2029, a predlog ni prejel zadostne podpore.