STA novice / S spremembo krovnega zakona v kulturi do boljših pogojev za samozaposlene

Zujik je temeljni zakon na področju kulture. Med drugim krovno določa samostojno opravljanje kulturnih dejavnosti. Posameznike s statusom samozaposlenih v kulturi umešča v sfero javnega interesa v kulturi, za uresničevanje katerega je zadolženo ministrstvo za kulturo.

Kot navajajo na ministrstvu, podatki za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov oziroma 1080 samozaposlenih v kulturi zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov oziroma 2352 samozaposlenih pa manj od bruto povprečne plače.

Za sektor samozaposlenih v kulturi so značilne razdrobljene možnosti za zaslužek. Njihova poklicna pot temelji na kratkotrajnih projektih in nestandardno razporejenem delovnem času. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, zaradi nestanovitnosti pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti, za pogoje nastanka katerih skladno z zakonodajo skrbi ministrstvo za kulturo.

Zujik sicer že narekuje primerljivo plačilo samozaposlenih v kulturi z uslužbenci v javnem sektorju, a to ni podrobneje definirano, kar otežuje sistematično izvajanje. Zato je ministrstvo pripravilo predlog novega člena zujika, ki bo uvedel možnost sklepanja kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi.

Državni sekretar Marko Rusjan ob tem poudarja: "Ključni cilj predlagane novele zakona je zagotovitev možnosti sklenitve kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi, s katero se bo lahko vzpostavilo pogoje za izboljšanje socialne varnosti z ustreznim plačilom za opravljeno delo ter enakopravnejšo obravnavo samozaposlenih v kulturi, s tem pa tudi boljše izvajanje veljavne zakonodaje."

Predlog spremembe v zakon dodaja člen, ki reprezentativnim sindikatom samozaposlenih v kulturi omogoča sklepanje kolektivne pogodbe z javnimi zavodi, javnimi skladi in javnimi agencijami s področja kulture. V imenu slednjih kolektivno pogodbo s pooblastilom vlade podpiše ministrstvo, pristojno za kulturo. Kolektivna pogodba bo skladno z že obstoječimi določili opredelila minimalno plačilo za opravljene storitve s področja kulture, ki jih v javnih zavodih, agencijah in skladih opravljajo samozaposleni v kulturi, pogoje dela za zunanje izvajalce javnih zavodov, skladov in agencij s področja kulture ter ostale medsebojne pravice in obveznosti.

Kot so zapisali na ministrstvu, gre za sodobno zakonsko rešitev, ki jo članicam priporoča tudi Evropska komisija, ki je leta 2022 sprejela smernice, v katerih primer enoosebnih samozaposlenih na področju kulture izpostavljajo kot subjekte, kjer so kolektivne pogodbe smiselno pravno sredstvo, ki jih komisija ne vidi kot kršitev konkurenčnega prava.

V naslednjem letu bodo pripravili tudi obsežnejše spremembe zujika, so še napovedali na ministrstvu za kulturo.

Predlog novele je bil danes objavljen na portalu eUprava. Predloge, pripombe in mnenja je mogoče oddati do vključno 22. januarja 2024.