STA novice / Zagovornik načela enakosti z več priporočili ministrstvu pri pripravi novega zakona o sodiščih

Glede dostopnosti sodišč Zagovornik opozarja, da je DZ pred 13 leti sprejel zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki državi nalaga, da morajo biti objekti v javni rabi gibalno oviranim dostopni do leta 2025. "Tudi na sodiščih še zdaleč nismo tam, zato je skrajni čas, da poskrbimo, da bomo svoje zaveze, ki smo jih kot družba vpisali v zakone in obljubili gibalno oviranim, tudi izpolnimo," je zapisal.

Ministrstvo za pravosodje zato poziva, da sodiščem zagotovi potrebna finančna sredstva za zagotovitev dostopnosti, v skrajnim primerih pa predlaga možnost prenosa odločanja na tista stvarno pristojna sodišča, ki so pač dostopna, kar je sicer treba urediti z zakonom.

Zagovornik je priporočil izboljšanje predlaganih pogojev za sodnike porotnike ter vključitev splošnega pogoja sposobnosti za neodvisno in nepristransko opravljanje nalog. Opozoril je, da je treba za nekatere primere določiti tudi posebni pogoj znanja uradnega jezika, saj sodišča na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, vodijo postopke tudi v italijanskem in madžarskem jeziku.

Predlagal je, da se zagotovi zbiranje in možnost pridobivanja razčlenjenih podatkov o enakopravnosti, enakem obravnavanju in enakih možnostih iz vse sodne prakse.

Glede morebitnih negativnih posledic, ki bi jih lahko prineslo ukinjanje okrajnih sodišč, Zagovornik navaja, da je lahko trenutno pred okrajnim sodiščem pooblaščenec vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba. V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zato priporoča, da se dosedanja raven možnosti svobodne izbire (brez posebnih pogojev) zastopnikov v zadevah, ki so bile do zdaj v pristojnosti okrajnih sodišč, v nobenem primeru ne poslabša.

Ministrstvu je zagovornik še priporočil, da v osnutku zakona jasneje navedejo pristojnost sodnikov glede ocenjevanja in uporabe podzakonskih aktov in zakonov. V zakonu naj se določi tudi pristojnost uporabe pravnih aktov EU ter kdaj ti akti neposredno učinkujejo in kdaj imajo učinek prevlade nad nacionalnimi zakoni, povzame pa naj tudi pogoje o tem, kdaj imajo posamezne določbe mednarodnega prava lahko neposreden učinek, je zapisano v sporočilu za javnost.