STA novice / Predlog spremembe zakona o dedovanju prinaša krajši rok priglastve dedičev

Predlog zakona z namenom pohitritve zapuščinskih postopkov skrajšuje tudi rok, ki teče od dneva objave oklica neznanim upnikom in v katerem lahko zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev ter rok, ki teče od dneva objave oklica, če gre za neznanega dediča in v katerem lahko upnik v zapuščinskem postopku prijavi zahtevo po prenosu zapuščine in vloži predlog za začetek stečaja zapuščine, in sicer iz šestih na tri mesece.

Predlagajo tudi, da se oklici v zapuščinskem postopku objavijo le na spletnih straneh sodišč oziroma sodstva in ne več tudi na sodni deski sodišča.

Zakon o dedovanju določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega. V primeru, ko je zapustnik zapustil nepremičnine, mora sodišče opraviti tudi zapuščinsko obravnavo in izdati končni sklep.

Povprečno so sodišča v letu 2022 zapuščinske zadeve reševala 6,8 meseca, a vrhovno sodišče poudarja, da zapuščinski postopki trajajo predolgo. Ob tem so opozorili na dolžino roka, ki ga imajo neznani dediči in upniki na voljo po objavi oklica, da se javijo sodišču in ministrstvu predlagali krajši rok.

Veljavni zakon določa objavo na sodni deski sodišča in objavo v uradnem listu, po potrebi pa na drug primeren način. Na ministrstvu trdijo, da sodobni, splošno in brezplačno dostopni načini objave oklica na svetovnem spletu omogočajo hitrejši odziv neznanih dedičev in upnikov.