STA novice / Belgijsko predsedovanje Svetu EU namenjeno zaključevanju zakonodaje pred volitvami in prihodnosti (tema)

"Zaščititi ljudi pomeni zagotavljati varnost in blaginjo vseh evropskih državljanov. To pomeni varovanje naših meja, okrepitev naše socialne in zdravstvene politike ter ohranitev enotnosti v zaščiti in podpori Ukrajini," je belgijski premier Alexander De Croo opisal prvi element slogana že 13. predsedovanja ustanovne članice unije. Leta 1958, ko je bilo zgolj šest članic, je ravno Belgija kot prva prevzela predsedovanje svetu tedanje Evropske gospodarske skupnosti.

De Croo je zavrnil navedbe, da evropska podpora Ukrajini upada. "Podpora Ukrajini bo še naprej neomajna," je povedal na predstavitvi prednostnih nalog belgijskega predsedovanja, ki je potekala pred vrhom EU sredi decembra.

Na tem zasedanju Evropskega sveta so voditelji podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini v okviru revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF) pa se zaradi blokade madžarskega premierja Viktorja Obrana niso uspeli dogovoriti. 1. februarja bo tako potekal nov izredni vrh na to temo.

Druga prednostna naloga belgijskega predsedstva Sveta EU bo okrepiti evropsko gospodarstvo. Po De Croojevih besedah je treba spodbujati konkurenčnost EU na globalni ravni in obenem zagotoviti zeleni, digitalni in pravični prehod.

Med okoli 150 zakonodajnimi akti, ki jih imajo evropski odločevalci še na mizi, je tudi več predlogov iz evropskega zelenega dogovora. Belgija si bo prizadevala, da bi dokončali zakonodajno delo na tem področju. Na področju digitalizacije pa jih med drugim čaka dokončanje akta o umetni inteligenci, o katerem sta se Svet EU in Evropski parlament na politični ravni dogovorila ta mesec.

Belgijsko predsedstvo čakajo tudi tehnični pogovori z Evropskim parlamentom o evropskem migracijskem paktu, o katerem so se pogajalci španskega predsedstva Sveta EU in parlamenta dogovorili pretekli teden. Neformalni dogovor o paktu, s katerim bo EU celovito uredila upravljanje migracij, so mnogi označili za zgodovinskega.

Prav tako za prelomnega velja politični dogovor finančnih ministrov EU o reformi evropskih javnofinančnih pravil, o kateri pa se bo zdaj moralo belgijsko predsedstvo v imenu Sveta še pogajati z evropskimi poslanci.

"Nadaljevali bomo izjemno delo španskih kolegov," je zagotovil belgijski premier. Kot je pojasnil stalni predstavnik Belgije pri EU Willem van de Voorde, je treba politične dogovore doseči najkasneje do sredine februarja, saj morajo nato pravniki lingvisti pregledati zakonodajna besedila, da so v skladu s pravom EU. Besedila je treba tudi prevesti v vseh 23 uradnih jezikov EU, šele nato lahko parlament dokončno potrdi zakonodaji akt.

Zadnja priložnost za to bo aprilsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki bo tudi zadnje pred volitvami med 6. in 9. junijem. Mesec dni pred tem se bo začela predvolilna kampanja.

Marec in april, ko bo potekalo tudi dvodnevno neformalno zasedanje voditeljev, bosta tako po besedah stalnega predstavnika namenjena pripravam na prihodnost unije. Cilj je do volitev pripraviti t. i. strateško agendo EU 2024-2029, v kateri bi Evropski svet podal smernice za delovanje evropskih institucij v naslednjem zakonodajnem obdobju.

S pogledom v prihodnost je povezana razprava o reformi unije spričo nadaljnjih širitev. Belgijsko predsedstvo si bo prizadevalo pripraviti načrt za razpravo o tej temi, je na predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja pretekli teden dejal Willem van de Voorde.

V prvi polovici leta 2024 je sicer pričakovati nadaljnje korake pri širitvi unije, potem ko so voditelji sredi meseca odobrili začetek pogajanj o članstvu v EU s Kijevom in Kišinjovom. Na marčnem zasedanju Evropskega sveta pa si lahko zeleno luč za začetek pristopnih pogovorov obeta še BiH. Evropska komisija bo do marca pripravila poročilo o napredku teh treh držav.

Pristojni ministri vseh držav kandidatk iz regije Zahodnega Balkana in vzhodne soseščine bodo povabljeni na neformalno zasedanje ministrov EU za evropske zadeve, ki ga bo konec aprila gostila belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib. Z njim bodo obeležili 20. obletnico velike širitve EU, v okviru katere se je maja 2004 povezavi pridružilo deset novih držav, tudi Slovenija.

V Belgiji bodo sicer 9. junija na dan volitev v Evropski parlament potekale tudi nacionalne, regionalne in lokalne volitve, kar pa po zagotovilih belgijskega premierja ne bo vplivalo na njihovo predsedovanje.

Julija prihodnje leto bo kot zadnja v triu predsedujočih držav vodenje Sveta EU po Španiji in Belgiji prevzela Madžarska. Že pred pol leta, ko je začela predsedovati Španija, so se vrstili pozivi, predvsem iz Evropskega parlamenta, da je treba Budimpešti zaradi kršenja vladavine prava omejiti pristojnosti pri vodenju Sveta EU.

De Croo je poudaril, da ima vsaka članica pravico, da predseduje. Izrazil je prepričanje, da bo Madžarska kot predsedujoča delovala v interesu vseh Evropejcev.