STA novice / V letu 2024 menjave na čelu 15 slovenskih diplomatskih predstavništev po svetu

Nove vodje naj bi v letu 2024 dobila veleposlaništva Slovenije v Adis Abebi, Buenos Airesu, Alžiru, Beogradu, Londonu, Madridu, Parizu, Pekingu, Pragi in Tel Avivu, konzulati v Clevelandu, Celovcu, Manili in Šanghaju ter urad Slovenije v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu, so sporočili z MZEZ.

Veleposlaništvo v etiopski prestolnici Adis Abeba je Slovenija odprla konec maja, trenutno ga vodi začasna odpravnica poslov Vesna Dolinšek. Gre za tretje rezidenčno slovensko veleposlaništvo v Afriki. V preteklosti je v Afriki delovalo le veleposlaništvo v Egiptu, letos je Slovenija poleg veleposlaništva v Etiopiji odprla še veleposlaništvo v Alžiru, kjer je trenutno začasni odpravnik poslov Bogdan Batič.

Ob odprtju veleposlaništva v Adis Abebi so na MZEZ pojasnili, da si Slovenija že dolgo prizadeva okrepiti svojo prisotnost na afriški celini, kar pa zaradi nepredvidljivih, zlasti varnostnih, razmer doslej ni bilo možno. Z odprtjem predstavništva v etiopski prestolnici se je država med drugim aktivneje vpela v sooblikovanje odnosa med EU in Afriško unijo, ki tam domuje.

Poleg omenjenih dveh veleposlaništev je Slovenija letos vzpostavila tudi generalni konzulat v filipinski prestolnici Manila. Ta je pričel v omejenem obsegu delovati oktobra, po neuradnih informacijah časnika Delo pa naj bi delovanje v celoti steklo januarja. Trenutno sicer dolžnosti generalnega konzula tam opravlja Borut Žunič.

Eden glavnih razlogov za vzpostavitev konzulata na Filipinih je želja po olajšanju in pospešenju postopkov zaposlovanja filipinskih delavcev v Sloveniji. Filipini namreč veljajo za eno največjih izvoznic delovne sile, kamor se ozirajo tudi slovenski delodajalci. Doslej je moralo administrativne postopke za Filipince urejati slovensko veleposlaništvu v Tokiu. MZEZ pričakuje, da bo konzulat letno obravnaval od 1000 do 2000 vlog za dovoljenje za prebivanje v Sloveniji.

Slovenija je letos uradno odprla tudi veleposlaništvo v Južni Koreji, ki pa ga je vzpostavila že leta 2021. Vodi ga veleposlanik Jernej Müller. Slovenija in Južna Koreja sta sicer lani, ko je veleposlaništvo pričelo delovati, obeležili 30. obletnico diplomatskega sodelovanja.

V Latviji pa je predsednica države Nataša Pirc Musar decembra uradno odprla nove prostore veleposlaništva, ki sicer tam deluje že od leta 2022, vodi ga veleposlanik Tomaž Matjašec.

Otvoritvi svojih veleposlaništev v Sloveniji sta medtem za leto 2024 napovedali Alžirija in Južna Koreja.

Slovenija ima sicer po svetu skupno 46 veleposlaništev, pri čemer ima veleposlaništvo za Portugalsko sedež v Ljubljani. Poleg tega ima država stalne predstavnike v sedmih mednarodnih organizacijah, vključno z EU, Natom in ZN, ter devet konzulatov s poklicnimi konzularnimi funkcionarji na čelu, je razvidno s spletne strani MZEZ.

Letos je svoj mandat zaključilo 16 vodij omenjenih predstavništev. Med drugim je novi veleposlanik pri Natu postal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič, ki je to funkcijo opravljal že med letoma 2011 in 2015.

V Vatikan je odšel Franc But, ki je bil pred tem posebni odposlanec za slovensko kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN. Njegova misija se je končala 6. junija, ko je Slovenija z veliko podporo držav članic osvojila sedež v Varnostnem svetu za leti 2024-25.

Slovenijo v Varnostnem svetu od oktobra zastopa Samuel Žbogar, veleposlanik pri ZN pa sicer ostaja Boštjan Malovrh.

Na veleposlaništvu v Moskvi, ki poleg Rusije pokriva še Belorusijo, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan, je nova veleposlanica letos postala Darja Bavdaž Kuret, v Washington pa je odšel Iztok Mirošič.