STA novice / Leto 2024: Dogajanje v EU bodo vse leto zaznamovale volitve v Evropski parlament (tema)

Več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah EU bo prihodnje leto med 6. in 9. junijem izbiralo 720 članov Evropskega parlamenta. Leta 2019 je bilo izvoljenih 751 poslancev, a se je to število v začetku leta 2020 po izstopu Združenega kraljestva zmanjšalo na trenutnih 705. V naslednjem mandatu bo 12 držav članic imelo dva ali enega evroposlanca več kot trenutno, tudi Slovenijo bo namesto osmih zastopalo devet članov Evropskega parlamenta.

Glede na v začetku decembra objavljeno javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer se na tokratnih volitvah obeta višja udeležba kot na zadnjih. V EU bi se jih udeležilo 68, v Sloveniji pa 57 odstotkov vprašanih. Evropskih volitev maja 2019 se je sicer v Sloveniji udeležilo 28,9 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba na ravni EU je znašala 50,6 odstotka.

Čeprav bo evropskim volitvam po pričakovanjih največ pozornosti javnosti namenjene drugi konec tedna v juniju in v predvolilni kampanji, ki se bo začela en mesec prej, pa bodo vplivale na dogajanje skozi celotno leto.

Zaradi prihajajočih volitev belgijske oblasti, ki bodo v prvi polovici leta predsedovale Svetu EU, in v Evropskem parlamentu napovedujejo pospešeno zaključevanje sprejemanja zakonodajnih aktov. Na mizi jih je še okoli 150, med njimi najbolj izstopata nedavno dogovorjeni evropski pakt o migracijah in reforma evropskih fiskalnih pravil. Zaključiti morajo še več aktov na področjih zelenega prehoda in digitalizacije.

Zadnja priložnost za dokončno potrditev zakonodaje v tem mandatu bo na zadnjem plenarnem zasedanju devetega sklica Evropskega parlamenta med 22. in 25. aprilom v Strasbourgu. Akte, ki jim jih ne bo uspelo spraviti pod streho, bodo sicer lahko prenesli v naslednje zakonodajno obdobje. O tem bo po ustanovni seji novega sklica odločalo vodstvo parlamenta.

Obdobje do volitev pa bo namenjeno tudi pripravam evropskih političnih strank nanje. Liberalci, zbrani v politični skupini Renew, se bodo na dogodku, namenjenem tudi pripravam na volitve, predvidoma zbrali že v prvem tednu po božično-novoletnih praznikih v Bruslju.

Na volitvah bodo sicer po neuradnih informacijah znova nastopili s skupno platformo, v kateri naj bi sodelovali Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), Evropska demokratska stranka (EDP) in posamezne nacionalne stranke, kot je stranka premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in Stranka evropskih socialistov (PES), ki imata v trenutnem sklicu parlamenta prvo in drugo največjo politično skupino, pa se bosta predvidoma v začetku marca zbrali vsaka na svojem predvolilnem kongresu, ko bosta potrjevali volilna programa in svoja vodilna kandidata za volitve.

EPP, katere članice so SDS, NSi in SLS, bo na volitve najverjetneje popeljala aktualna predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta sicer še ni sporočila odločitve, ali se namerava potegovati za drugi mandat.

V PES, v kateri je SD, pa medtem po navedbah virov v strankini politični skupini S&D še razmišljajo, kako sploh pristopiti h konceptu t. i. spitzenkandidatov, ki predvideva, da vodilni kandidat zmagovalne stranke na volitvah postane predsednik prihodnje komisije.

Stranki bosta na kongresih - EPP v Bukarešti in PES v Rimu - opravili zadnje priprave na predvolilno kampanjo, ki se bo uradno začela en mesec pred volitvami.

Analitik z nizozemske Univerze v Groningenu Benjamin Leruth glede na zadnje raziskave Eurobarometer pričakuje, da bodo v predvolilni kampanji prevladovale teme, kot so priseljevanje, vojna v Ukrajini, geopolitične napetosti v Evropi in podnebne spremembe.

Da bi preprečile morebiten vzpon skrajne desnice, ki ga je sicer zaenkrat še težko napovedovati, se morajo uveljavljene stranke osredotočiti na temeljna gospodarska vprašanja in izboljšanje blaginje državljanov namesto na migracije. To velja tudi za uveljavljene stranke na desnici, je Leruth zapisal v odgovorih na vprašanja STA.

Glede samega vzpona skrajno desnih strank je sicer spomnil še na volitve 2019, ko je večina medijev in opazovalcev napovedovala, da bodo veliko pridobile, a je na koncu prišlo do rahlega povečanja podpore zelenim strankam.

Evropski parlament se bo na ustanovnem zasedanju sestal 16. julija, ko bodo novoizvoljeni evroposlanci izvolili novega predsednika in 14 podpredsednikov. Medtem ko sta po volitvah maja 2019 v mesecu juliju potekali dve plenarni zasedanji, bo tokrat zaradi kasnejšega datuma volitev zgolj eno, so pojasnili v parlamentu.

Tako bo julija zgolj ena priložnost za izvolitev predsednika oziroma predsednice komisije, naslednja pa šele na zasedanju sredi septembra. O novem predsedniku komisije se bodo morali prej dogovoriti voditelji članic, ki imajo sredi junija predvideno neformalno zasedanje, konec junija pa še redno. Hkrati bodo izbirali še predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU.

Od tega, kdaj bo v parlamentu izvoljen predsednik komisije, bo odvisna tudi nadaljnja časovnica sestavljanja tega izvršilnega organa EU. Po izvolitvi predsednika vsaka članica predlaga svojega kandidata za komisarja, kandidate pa nato zaslišijo pristojni parlamentarni odbori.

Po zaslišanjih bo predvidoma v jesenskih mesecih sledilo potrjevanje celotne Evropske komisije v parlamentu. Trenutni komisiji se sicer petletni mandat izteče konec novembra, vendar pa ga je mogoče tudi podaljšati, če do izteka še ni imenovana nova komisarska ekipa.