STA novice / Soglasje odbora predlogu zakonskih rešitev s področja davkov in posojil

S predlogom novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se naslavlja vrzeli, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri čezmejnem poslovanju, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.

Gre za primere, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij izkorišča dejstvo, da obresti predstavljajo odhodek, ki znižuje davčno osnovo. Tem zavezancem se bo z novelo zakona priznavanje obresti za davčne namene omejilo, in sicer na 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ob tem je skladno z možnostjo, ki jo dopušča direktiva, predviden absolutni prag omejevanja teh stroškov na višino enega milijona evrov.

Poleg tega je vlada v predlog novele vključila še nekatere druge rešitve, državna sekretarka je omenila določitev nastanka poslovne enote. Mednarodna davčna pravila glede tega, kaj se šteje za poslovno enoto oz. kdaj kraj poslovanja ni poslovna enota, so se namreč posodobila.

Z zakonom o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank pa se bo po njenih besedah prispevalo k nadaljnji krepitvi bančne unije in stabilnosti bančnega sistema v EU. V skladu z direktivo se bo namreč vzpostavila pravna podlaga za razvoj sekundarnega trga nedonosnih bančnih kreditov. S tem se bo zmanjšalo tveganje njihovega prihodnjega kopičenja v kreditnih portfeljih bank, hkrati pa se bodo še povečali varnost in pravice kreditojemalcev, je zagotovila.

V skladu z zakonom bodo lahko banke na ravni EU prodajale nedonosne kreditne pogodbe na učinkovitih, konkurenčnih in preglednih sekundarnih trgih slabih posojil. Ker kupci kreditov ne bodo ustvarjali novih kreditov, pač pa le kupovali že obstoječe nedonosne kreditne pogodbe na lastno odgovornost, ni pričakovati vpliva na morebitno povečanje kreditnega tveganja. V primeru prenosa kreditov, sklenjenih s fizičnimi osebami, bodo morali kupci imenovati serviserje kreditov, ti pa bodo potrebovali dovoljenje Banke Slovenije.

Člani odbora so predlog zakona podprli. "Prinaša zelo pozitivne učinke," je menila Andreja Kert (Svoboda). Franc Breznik (SDS) pa je spomnil na velik delež slabih posojil v času zadnje velike finančne krize, ko so se nekatere terjatve prodale močno pod ceno, kar je povzročilo večjo luknjo v slovenskem bančnem sistemu, kot je v resnici bila. Zakon se mu zdi zato dobrodošel, predvsem za majhna in srednja podjetja.