STA novice / Skupščina ZZZS določila finančni načrt za leto 2024 ter Fides in vlado pozvala k čimprejšnjemu dogovoru

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je uvodoma pojasnila, da je zavod pri pripravi finančnega načrta za letošnje leto izhajal iz finančne ocene za leto 2023, upoštevali so jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter odlok o najvišjem dovoljenem obsegu izdatkov, ki za letošnje leto znašajo 5,35 milijarde evrov.

ZZZS ocenjuje, da bodo prihodki v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom višji za dobro milijardo evrov ali 24 odstotkov in bodo znašali 5,34 milijarde evrov. Prav toliko bodo po oceni zavoda znašali tudi odhodki, ki bodo prav tako zrasli, in sicer za okoli 940 milijonov evrov ali 21 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.

Zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, kar se je zgodilo s 1. januarjem, bo zavod v letošnjem letu sicer prejel za več kot 600 milijonov dodatnih prihodkov, hkrati pa bo imel za več kot 750 milijonov evrov dodatnih odhodkov, je pojasnila Mlakar.

Pogoji poslovanja, ki jih ZZZS predvideva za letošnje leto, so po njenih besedah "milo rečeno zahtevni". Zavod je v lanskem letu še imel nekaj lastnih virov za pokrivanje primanjkljaja, letos jih tako rekoč ni več.

Že uveljavljene ali zastavljene širitve pravic na področju medicinskih pripomočkov in povišanja cenovnih standardov bodo imele učinek v letu 2024, prav tako trend rasti porabe zdravil in odhodkov za zdravila, je med drugim izpostavila.

Ob tem je Mlakar pojasnila, da je za leto 2024 predviden velik porast odhodkov za sredstva za plače in prispevke javnih zavodov v primerjavi z letom 2019. Razlika v odhodkih na tem delu med omenjenimi leti po ocenah znaša 407 milijonov evrov.

Za letošnje leto sicer zakonodaja predvideva transfer zavodu v višini 420 milijonov evrov, lani pa so iz proračuna prejeli 283 milijonov evrov.

Skupščina ZZZS je po opravljeni razpravi sprejela sklep o določitvi finančnega načrta zavoda za letošnje leto. Hkrati je sprejela sklep, s katerim zahteva, da bo uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 vsebovala ukrepe za skrajševanje čakalnih dob in boljšo dostopnost do zdravnika.

Nekateri člani skupščine so namreč v razpravah dvomili v smiselnost potrjevanja finančnega načrta, ki kljub dodatnim finančnim sredstvom - govor je bil o rekordnem proračunu - zavarovancem naj ne bi prinesel boljše dostopnosti in krajših čakalnih dob.

Skupščina pričakuje tudi, da se v prihodnje hkrati s predlogom finančnega načrta ZZZS predloži tudi z ministrstvom za zdravje usklajen predlog splošnega dogovora oziroma uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo vsebovala ukrepe za skrajševanje čakalnih dob in izboljšanje dostopnosti do izbranega zdravnika.

Prav tako je skupščina sprejela sklep, s katerim od ministrstva za zdravje in vlade zahteva, da se v primeru dviga plač v zdravstvu zagotovijo dodatna finančna sredstva iz državnega proračuna in da se pričakuje tudi višja produktivnost nosilcev zdravstvene dejavnosti.

"Mi zahtevamo, da če plačujemo storitve, če dajemo določen denar, da se tudi produktivnost dela dvigne. Seveda so tudi drugi deležniki, ki morajo za to poskrbeti," je po koncu seje za medije povedal predsednik skupščine Drago Delalut.

Tudi zato je skupščina po njegovih besedah sprejela sklep o sklicu seje o dostopnosti do zdravstvenih storitev in čakalnih dobah, na katero bodo povabili predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, kakšna so pričakovanja do ministrice in premierja, je odgovoril, da velika. Delalut je poudaril, da si želijo normalnih razmer zdravstvu, ob tem pa je zavrnil kritike, da je za vse slabe razmere kriv ZZZS. "Vsi deležniki v tem procesu morajo stopiti skupaj in zagotoviti, da bodo ljudje čim prej prišli do svojega zdravnika in da bi se čim prej pozdravili in prišli nazaj na delovno mesto," je dejal.