STA novice / V EU dogovor o reformi schengenskega zakonika za okrepitev prostega gibanja

Tudi v skladu z novimi pravili bi se države članice območja schengna na resno grožnjo za javni red ali notranjo varnost, ki bi se denimo nanašala na terorizem ali organizirani kriminal, lahko odzvale z uvedbo začasnega nadzora na meji. V tem primeru bi bil nadzor omejen na največ dve leti, z možnim podaljšanjem za eno leto.

V primeru zdravstvene krize, ki bi istočasno zadevala več držav in ogrožala delovanje celotnega območja, bi Evropska komisija lahko odobrila nadzor za šestmesečna obdobja.

Pred sprejemom odločitve bi države morale oceniti učinkovitost, sorazmernost in stranske učinke, po šestih mesecih pa pripraviti oceno tveganja. Ko bi članica druge obvestila o nameri za ponovno vzpostavitev nadzora, bi komisija lahko izvedla posvetovanja med državo in njenimi sosedami.

Da bi zagotovili skladen pristop k zdravstvenim krizam, kakršen je bil covid-19, predlog predvideva usklajena pravila za vstop v EU iz tretjih držav. S tem povezane omejitve tako ne bi veljale za državljane EU in njene prebivalce.

Kot alternativo nadzoru nova pravila spodbujajo sodelovanje policij na obmejnih območjih. Ko bi v okviru skupnih patrulj pridržali državljane tretjih držav z neurejenim statusom, ki bi prispeli iz druge države EU, bi jih denimo lahko predali tej državi, če bi sodelovala v skupnih patruljah.

Reforma vključuje še določila za primer, ko bi tretje države poskušale migracije uporabiti kot sredstvo za dosego določenega cilja. Članica ponuja več možnih načinov postopanja, vključno z omejitvijo mejnih prehodov.

Znotraj območja schengna, ki združuje 23 članic EU ter Islandijo, Liechtenstein, Norveško in Švico, se več kot 400 milijonov ljudi lahko načeloma giblje brez omejitev, a od leta 2015 so številne države ob sklicevanju na migracijske pritiske in teroristične grožnje ponovno uvedle nadzor na meji. Takih je trenutno več kot polovica, med njimi tudi Slovenija. Številne omejitve so prinesli tudi ukrepi med pandemijo.

Schengenski zakonik tovrsten nadzor dovoljuje v izrednih primerih, a le začasno. Sodišče EU je aprila 2022 v odločitvi spomnilo, da ne sme trajati dlje kot šest mesecev. Že decembra 2021 je Evropska komisija predlagala spremembe zakonika, ki bi prinesle več jasnosti in reda.

Poročevalka Evropskega parlamenta Sylvie Guillaume (S&D) je v odzivu izpostavila, da so z dogovorom zaščitili svobodno gibanje in se obenem odzvali na izzive zadnjih let. Belgijska notranja ministrica Annelies Verlinden, katere država trenutno predseduje EU, pa je menila, da se z dogovorom krepita oba stebra schengna - prosto gibanje znotraj notranjih meja in varnost zunanjih meja.