STA novice / V EU dogovor o novih evropskih javnofinančnih pravilih (dopolnjeno)

Svet EU in parlament sta v dogovoru ohranila splošni cilj reforme ekonomskega upravljanja v EU, to je postopno in realistično zniževanje javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, ki bo omogočalo gospodarsko rast ter reforme in naložbe na strateških področjih. To so digitalizacija, zeleni prehod, sociala in obramba, so sporočili iz Sveta.

Dogovor ohranja osnovne elemente konec aprila predstavljenega predloga Evropske komisije. Članice bodo svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike, ki bodo nato potrjeni na ravni EU. Javnofinančna pravila bodo tako prilagojena posameznim članicam.

Tiste z javnim dolgom nad 60 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa javnofinančnim primanjkljajem nad tremi odstotki BDP bodo pred pripravo štiriletnega načrta prejele smernice Evropske komisije.

Preventivni del novih fiskalnih pravil, o katerem sta se dogovorili instituciji, vključuje varovalko za zagotavljanje vzdržnosti dolga. Ta za članice z dolgom nad 90 odstotki BDP predvideva povprečno znižanje deleža javnega dolga za eno odstotno točko BDP na leto, za tiste z javnim dolgom med 60 in 90 odstotki pa za 0,5 odstotne točke. V skladu s trenutnimi pravili so morale članice z javnim dolgom nad 60 odstotki dolg zniževati za eno dvajsetino letno.

Druga varovalka v preventivnem delu pravil pa je namenjena zagotovitvi fiskalnega prostora v višini 1,5 odstotka BDP pod tremi odstotki BDP javnofinančnega primanjkljaja. S tem želijo omogočiti dovolj manevrskega prostora za odzivanje na gospodarske šoke.

Članice bodo v srednjeročnih načrtih določile pot prilagajanja javnega dolga, ki bo opredeljena kot neto javnofinančni odhodki. Pri tem ne bo treba zagotoviti, da bo po štirih letih dolg pod 60 odstotki BDP, ampak bo moral upadati.

Pravila bodo omogočala podaljšanje poti prilagajanja javnega dolga za največ tri leta, če se bodo članice zavezale določenim reformam in naložbam. Načrte bodo lahko kasneje tudi spremenile, če bodo obstajale objektivne okoliščine, ki bodo onemogočale njegovo izvajanje, kot je menjava vlade.

Svet EU in Evropski parlament bosta morala zdaj današnji dogovor še uradno potrditi, nova pravila pa bodo začela veljati dan po objavi v uradnem listu EU. Vse članice bodo morale prve nacionalne načrte fiskalne politike oddati do 20. septembra letos, so navedli v parlamentu.

Belgijski finančni minister Vincent Van Peteghem, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je ob sklenitvi dogovora povedal, da bodo nova pravila bistveno izboljšala obstoječ okvir ekonomskega upravljanja in zagotovila učinkovita pravila. "Veseli me, da smo našli uravnotežen dogovor, ki bo omogočil hitro izvedbo," je poudaril.

Glavni pogajalki Evropskega parlamenta Esther De Lange (EPP) in Margarida Marques (S&D) pa sta izpostavili, da bodo nova pravila omogočila tudi dovolj možnosti za naložbe.

Dogovor je že pozdravil izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Nova pravila so po njegovem mnenju dobra podlaga za rast in konkurenčnost EU.

Pravila sicer obsegajo še korektivni del, ki vključuje postopek presežnega primanjkljaja, a se o njem Svet EU zgolj posvetuje s parlamentom. Belgijsko predsedstvo Sveta EU si bo prizadevalo, da bodo članice reformo korektivnega dela sprejele hkrati s preventivnim delom.