STA novice / Evropski poslanci potrdili zakonodajo o obnovi narave (dopolnjeno)

Za uredbo, ki je bila v zakonodajnem procesu glede na prvotni predlog Evropske komisije močno spremenjena, je danes glasovalo 329 evroposlancev, 275 jih je bilo proti, 24 se jih je glasovanja vzdržalo.

Pri največji politični skupini v Evropskem parlamentu EPP so v ponedeljek sporočili, da bodo glasovali proti, saj da obstaja bojazen, da bodo številne države članice zakon izkoristile za uvedbo dodatne birokracije ter daljnosežnih obveznosti spremljanja in poročanja za kmete in gozdarje, pri čemer bodo trdile, da jih k temu sili EU. Razdeljeni so bili tudi pri politični skupini Renew, kjer je del liberalcev napovedalo nasprotovanje.

Stališča glede zakonodaje so bila zelo razdeljena tudi med slovenskimi evroposlanci. Milan Brglez in Matjaž Nemec (oba S&D/SD) sta zakon podprla. Brglez, ker je mnenja, da se s tem zaščiti pitno vodo v času zahtevnih vremenskih razmer. Nemec pa je prepričan, da zakon naslavlja nujno potrebo po zaščiti evropske biotske raznovrstnosti in kmetijstva, kar je povezano z bojem proti podnebnim spremembam.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je medtem izpostavila, da zakonodaja po njenem prepričanju "povečuje prehransko varnost, ohranja naravno okolje in biodiverziteto za prihodnje generacije ter zmanjšuje tveganja naravnih katastrof". Skupaj s strankarskim kolegom Klemnom Grošljem se strinjata, da je sicer zakonodaja med pogajanji zvodenela. Pri čemer je Grošelj izpostavil, da gre kljub temu za kompromis, ki ga EU glede na podnebne trende potrebuje.

Nasprotniki zakonodaje, ki so sicer izpostavili, da se jima zdita biotska raznovrstnost in ohranjanje narave pomembna, pa so poudarili predvsem birokratske izzive. "Evropski kmetovalci ne potrebujejo novih birokratskih zahtev," je sporočila Romana Tomc (EPP/SDS). Podobno sta poudarila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi) in Franc Bogovič (EPP/SLS). Slednji je spomnil, da V EU že obstajajo številne uredbe in direktive, ki urejajo področje varovanje narave.

Milan Zver (EPP/SDS) pa je medtem posvaril, da lahko pride do manjše proizvodnje hrane v Evropi, višjih cen hrane in blokiranja bistvenih infrastrukturnih projektov za podnebni prehod.

Zaradi razdeljenih stališč do glasovanja ni bilo gotovo, ali bo zakonodaja v svojem zadnjem koraku sprejeta. Če bi jo zavrnili, bi se s tem načeloma končala zakonodajna pot. Sedaj jo mora uradno potrditi še Svet EU.

O zakonodaji sta sicer Svet EU in Evropski parlament politični dogovor dosegla v začetku novembra lani, potem ko je enkrat med postopkom že kazalo na možnost konca zakonodajne poti.

Zakonodaja o obnovi narave med drugim predvideva, da bodo članice do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.

Glede kmetijskih ekosistemov od članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo izboljševale stanje vsaj pri dveh od treh kazalnikov, to so indeks travniških metuljev, zaloga organskega ogljika v mineralnih tleh njivskih površin in delež kmetijskih površin z visokoraznovrstnimi značilnostmi pokrajine.

Uredba ob tem v primeru nepredvidenih in izrednih dogodkov, ki imajo hude posledice za prehransko varnost na ravni unije, vključuje možnost začasne ustavitve izvajanja določb, povezanih s kmetijskimi ekosistemi, za največ eno leto.