STA novice / Evropske zaveznice zavračajo možnost napotitve vojakov v Ukrajino (dopolnjeno)
torek, 27.2.2024
Pariz/Bruselj/Berlin/Praga/London/Rim/Stockholm, 27. februarja (STA) - Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, prvi mož Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da zavezništvo nima teh načrtov.
Generalni sekretar Nata Stoltenberg je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice "zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere". "To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini," je povedal.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov.
"Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.
Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Donald Tusk in Petr Fiala.
Tusk je po današnjem srečanju s Fialo v Pragi dejal, da Poljska ne namerava poslati svojih enot v Ukrajino. Kot je poudaril, se je treba sedaj osredotočiti na zagotavljanje največje možne podpore Ukrajini v njenih vojaških prizadevanjih proti ruski invaziji. Ali bi se lahko to stališče pod določenimi okoliščinami v prihodnosti spremenilo, za zdaj ni želel ugibati.
Podobnega mnenja je bil Fiala. "Ni treba iskati novih poti," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in pri tem izpostavil pomen skupne nabave topniškega streliva za Ukrajino.
Z Downing Streeta pa so danes v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov "velikega obsega" v Ukrajino poleg "majhnega števila" ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu "medicinskega usposabljanja", poroča AFP.
Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine.
Španska vlada se ne strinja z idejo o morebitni namestitvi evropskih enot v Ukrajini, pa je dejala tiskovna predstavnica španske vlade Pilar Alegria. Ob tem je sicer vztrajala, da je treba pospešiti pošiljanje vojaške opreme za pomoč Kijevu.
Iz urada italijanske premierke Giorgie Meloni so v izjavi danes poudarili močno podporo Kijevu, pri čemer pa ta podpora "ne predvideva navzočnosti vojakov iz evropskih ali držav Nata na ukrajinskem ozemlju", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Vodja italijanske diplomacije in podpredsednik vlade Antonio Tajani pa dejal, da nasprotuje pošiljanju vojakov za bojevanje v Ukrajini. Morebitna napotitev zahodnih vojakov v Ukrajino je Macronova zamisel, je pojasnil ob robu obiska v Zagrebu. Kot je še opozoril, je treba biti "zelo preudaren, ko se govori o pošiljanju vojakov, saj ne smemo povzročiti, da bi ljudje mislili, da smo v vojni z Rusijo", še poroča Ansa.
Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je danes sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. "Za zdaj to sploh ni v načrtu," je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson dan po tem, ko je bila z ratifikacijo v madžarskem parlamentu odpravljena še zadnja ovira za švedsko članstvo v Natu.
V Bruslju pa so v odzivu na Macronove izjave pojasnili, da razprava o tem na ravni EU še ni potekala, zaenkrat je v fazi predstavljanja stališč posameznih članic. Stališče EU je sicer, da bo Ukrajino podpirala, dokler bo treba, kako bodo prispevale posamezne članice, pa je v njihovi pristojnosti, je povedal zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano.
Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve sil v državo.
Po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, tudi slovenskega premierja Roberta Goloba, ter ZDA in Kanade, je Macron pojasnil, da soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino sicer ni. Ob tem pa je zatrdil, da bodo "naredili, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni".
Zadnje novice
-
Vlada podaljšala nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo
16.3.2026 -
Strateški svet GZS ob razmerah na Bližnjem vzhodu za interventne ukrepe
16.3.2026 -
Predvolilne posnetke spremljajo ugotovitve o domnevnem vpletanju tujih zasebnih obveščevalcev (zbirno)
16.3.2026 -
V javni obravnavi osnutek zakonskega predloga za ureditev pravice do uporabe gotovine
16.3.2026 -
Knovs na Sovi in policiji preverja domnevno vpletanje Black Cube v volitve (dopolnjeno)
16.3.2026 -
Odločitev ljubljanskih okrajnih volilnih komisij za eno volišče predčasnega glasovanja soglasna
16.3.2026 -
Ribiči lahko oddajo vlogo za nadomestilo za izpad dohodka
16.3.2026 -
Avstrijska Bia Separations z ustavno pritožbo glede zaščite investitorjev
16.3.2026 -
Bruselj z novimi pravili za spodbujanje uporabe trajnostnih oblik prevoza
16.3.2026 -
Županja Osilnice zaradi zapleta z gradnjo doma starejših izstopila iz Gibanja Svoboda
16.3.2026 -
Prihodnji teden na sodiščih: Nadaljevanje sojenja v več odmevnih primerih
15.3.2026 -
Volitve 2026: Pred strankami sklepna etapa kampanje, nato odločitev o novi sestavi DZ na volivcih (ozadje)
15.3.2026