STA novice / Delo: ESČP zavrnilo Bavčarjevo pritožbo

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je septembra lani razsodilo, da je bila Bavčarju v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, medtem ko mu pravica, da ni kazni brez zakona, ni bila kršena. Na to odločitev sta se pritožila tako Bavčar kot država, a s pritožbo na veliki senat nista bila uspešna.

Bavčar je od države zahteval 1,4 milijona evrov. Lansko jesen je napovedal, da bo, ko bo postopek na ESČP končan, nadaljeval pravno bitko na slovenskem vrhovnem sodišču.

Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je za časnik povedala, da mu bo država morala izplačati odškodnino v treh mesecih od pravnomočnosti.

Bavčar, ki je bil tudi prvi notranji minister v samostojni Sloveniji, je petletno zaporno kazen v zadevi Istrabenz začel prestajati septembra 2017, zapor je zapustil konec maja 2022. V zapor bi moral oktobra 2014, a je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosil za odlog služenja kazni. Vmes so sodbo razveljavili, v ponovnem sojenju so ga namesto na sedemletno zaporno kazen obsodili na petletno.

V tej zadevi se je obrnil tudi na ESČP s pritožbo, da mu je bila v sojenju kršena pravica do nepristranskega sojenja, ob proceduralnih pa se je skliceval tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih.

Leta 2016 je namreč med procesom proti Bavčarju takratni minister za pravosodje Klemenčič v izjavi na televiziji dejal, da "če bo zadeva Bavčar zastarala, bo za to moralo odgovarjati veliko ljudi". Sodišče ESČP je ugotovilo, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo ter povzročile odziv sodišč in vlade. S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi, je odločilo.

Sodišča pa po ugotovitvi ESČP niso kršila člena, da ni kazni brez zakona, ki določa, da nihče ne sme biti obsojen za katerokoli dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki ni bilo določeno kot kaznivo dejanje po domačem ali po mednarodnem pravu v času, ko je bilo storjeno. Slovenska sodišča so mu za to podala obrazložitve z obsežnim sklicevanjem na zakonodajo, sodno prakso in ustavo, so zapisali v ESČP.